Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Indijski jagodnjak (Duchesnea indica (Andrews) Teschem.) je trajna zelnata rastlina iz družine rožnic (Rosaceae), ki izvira iz tropskih gozdnih območij južne in vzhodne Azije. Danes je razširjena po vsem svetu, najdemo jo na rahlo zasenčenih in vlažnih mestih, od gozdnih površin do vrtov in dvorišč. Je pogost plevel in v naših krajih velja za tujerodno invazivno vrsto. V sledeči nalogi smo raziskovali rast indijskega jagodnjaka pod vplivom različne količine dostopne svetlobe in hranil v tleh in ovrednotili vpliv znotrajvrstne in medvrstne kompeticije. Rastline rastoče na soncu so imele večjo biomaso, večje število listov in število rametov kot senčne rastline. Te lastnosti indijskega jagodnjaka smo interpretirali kot fitnes rastline. Največji prirast listov, stolonov in rametov, ter največjo svežo in suho maso indijskega jagodnjaka smo zabeležili na soncu z večjo količino hranil v tleh. Opazili smo značilen odziv indijskega jagodnjaka na zmanjšano razpoložljivost svetlobe, in sicer so rastline v senci razvile daljše listne peclje. Indijski jagodnjak v kompeticiji z ekološko podobno avtohtono bršljanasto grenkuljico (Glechoma hederacea L.) ni kazal kompeticijske prednosti. Bršljanasta grenkuljica je bila uspešnejša v alokaciji dostopnih virov v nadzemni in podzemni del rastline. Rezultati so pokazali, da se indijski jagodnjak, kot tujerodna invazivna vrsta, lahko prilagaja spremenjenim okoljskim razmeram z razvojem specifičnih lastnosti, ki omogočajo preživetje, rast in razvoj rastline.
Ključne besede: indijski jagodnjak, tujerodna invazivna vrsta, svetloba, hranila, kompeticija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,06 MB)

Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno v DKUM: 20.08.2018; Ogledov: 2795; Prenosov: 493
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Uvod: Prehrana bolnikov v času bivanja v bolnišnici je eden izmed pomembnejših dejavnikov v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Neustrezen in nezadosten vnos hranil v času bolezni, ko so potrebe bistveno povečane, je razlog za slabši izid bolezni. Pri bolnikih v bolnišnicah je podhranjenost povezana s počasnejšim celjenjem ran, večjo verjetnostjo zapletenih okužb, večjim tveganjem za ponovno bolnišnično zdravljenje in večjo umrljivostjo. Namen specialističnega dela je bil ugotoviti stanje hranjenosti bolnikov, povprečen vnos makro hranil in povprečen energijski vnos pri bolnikih, hospitaliziranih v Bolnišnici Topolšica. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 53 bolnikov (24 moških in 29 žensk), starih od 29 do 93 let, hospitaliziranih na internem in pljučnem oddelku Bolnišnice Topolšica. V času raziskave sta se pri vsakem bolniku ob sprejemu naredili ocena stanja hranjenosti in ocena ogroženosti za nastanek podhranjenosti po NRS 2002 (Nutritional Risk Screening). Pri vseh bolnikih je bil spremljan in zabeležen vnos vsakega obroka. V času trajanja raziskave je bila narejena tudi kemijska analiza makro hranil in energijskih vrednosti celodnevnih bolnišničnih obrokov za obdobje treh dni. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je 26 % bolnikov ogroženih zaradi podhranjenosti. Energijska vrednost bolnišničnega obroka je bila v povprečju 1660 kcal. Pri analizi potreb po energijskem vnosu bolnikov v času bivanja v bolnišnici so bile ugotovljene zelo velike razlike med bolniki, in sicer so bile le-te od 1000 do 2800 kcal/dan. Ugotovljeno je bilo, da je 34,6 % bolnikov pojedlo celotne dnevne obroke, 30,8 % bolnikov pa je zaužilo manj kot 1200 kcal. Zaključki: Med preiskovanimi bolniki jih je bilo prehransko ogroženih 26 %. Njihove povprečne dnevne energijske potrebe so 1804,7 ± 369,1 kcal/dan, kar pomeni, da z bolnišničnimi obroki v povprečju ne zagotavljamo dnevnih energijskih potreb bolnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je vrednost ponujenih dnevnih obrokov v Bolnišnici Topolšica povprečno 1660 kcal, povprečna vrednost zaužitih dnevnih obrokov je 1361 ± 326,4 kcal. Bolniki so v povprečju zaužili 22 % maščob in 15,2 % beljakovin.
Ključne besede: prehrana bolnikov, makro hranila, energijski vnos, prehransko presejanje, podhranjenost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2011; Ogledov: 3766; Prenosov: 453
Celotno besedilo (881,58 KB)