Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prehranska oskrbovalna veriga je eden največjih in najkompleksnejših sistemov, zato jo je treba obravnavati celostno in optimizirati v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Vključuje ključne akterje – od pridelave do potrošnikov – ter procese, kot so predelava in distribucija hrane ter ravnanje z odpadno hrano. Pri oblikovanju prihodnjih usmeritev v kmetijstvu je ključno, da so odločitve podprte z numeričnimi analizami. Trenutno ne obstaja sistem, ki bi hkrati upošteval vse tri stebre trajnostnega razvoja, optimiziral razporeditev kmetijskih površin med kulture in načine pridelave, določil obseg živinoreje ter podal natančne vrednosti okoljskih, družbenih in ekonomskih spremenljivk. Namen te doktorske disertacije je zapolniti to vrzel z razvojem izvirnega matematičnega modela, ki omogoča večkriterijsko optimizacijo prehranske oskrbovalne verige in vrednotenje učinkov različnih strateških odločitev. Model je zasnovan na primeru Slovenije, a oblikovan v splošni obliki, zato ga je mogoče z ustreznimi podatki in ob upoštevanju predpostavk prilagoditi katerikoli državi ali regiji. Na osnovi zbranih, analiziranih in strukturiranih podatkov o slovenskem prehranski oskrbovalni verigi smo oblikovali računski model, s katerim smo preučili povezave med posameznimi elementi sistema in iz njih izpeljali ustrezne enačbe. Tako zasnovan računski model nam je omogočil opis trenutnega stanja slovenske prehranske oskrbovalne verige ter identifikacijo ključnih predpostavk in omejitev, ki veljajo znotraj tega sistema. Na tej osnovi smo razvili optimizacijski matematični model, s katerim smo najprej izvedli niz enokriterijskih optimizacij. Te analize so nam omogočile boljše razumevanje ključnih povezav in konfliktov med posameznimi stebri trajnostnega razvoja. Najizrazitejše nasprotje smo zaznali med družbenim in okoljskim stebrom. Na podlagi teh spoznanj smo oblikovali večkriterijsko namensko funkcijo in nato izvedli večkriterijsko optimizacijo, ki omogoča iskanje uravnoteženih kompromisov med okoljskimi, družbenimi in ekonomskimi cilji prehranskega sistema. Ta kaže, da je mogoče izboljšanje slovenske prehranske oskrbovalne verige v luči trajnostnega razvoja z zmanjšanjem živinoreje in s preusmeritvijo v pridelavo hrane rastlinskega izvora ter prehodom na alternativne načine kmetijske pridelave. Pri analizi podatkov smo ugotovili, da za Slovenijo ne obstajajo razčlenjeni podatki o razdelitvi odpadne hrane po vrstah, zato smo izvedli prvo tovrstno oceno in ocenili njen energetski potencial. Ugotovili smo, da bi z anaerobno digestijo lahko pokrili približno 1 % energetskih potreb gospodinjstev. Na podlagi tega smo zasnovali inovativno rešitev za učinkovito pridobivanje toplote iz bioplina, proizvedenga iz odpadne hrane. Za primerjalno vrednotenje trajnosti med državami smo razvili indeks krožnosti in trajnosti kmetijstva, ki omogoča kvantitativno oceno in analizo posameznih kazalnikov. Slovenija se po vrednosti tega indeksa uvršča med vodilne države EU. Indeks smo vključili v optimizacijski model kot dodatno namensko funkcijo, rezultati pa potrjujejo ugotovitve osnovne večkriterijske optimizacije: izboljšanje trajnosti prehranskega sistema v Sloveniji bi bilo možno z določenimi spremembami v strukturi kmetijstva – zlasti s postopnim zmanjševanjem deleža živinoreje, večjim poudarkom na pridelavi rastlinske hrane ter uvajanjem alternativnih in okolju prijaznejših načinov kmetijske pridelave.
Ključne besede: večkriterijska optimizacija, prehranska oskrbovalna veriga, trajnostno kmetijstvo, odpadna hrana, ACS indeks, matematično programiranje
Objavljeno v DKUM: 25.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (11,76 MB)

Opis: V magistrskem delu je bila izvedena obsežna raziskava o poznavanju varne hrane med učenci predmetne stopnje slovenskih osnovnih šol. V ta namen je bil razvit strukturiran anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 1.178 učencev iz različnih osnovnih šol po vsej Sloveniji. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da je znanje učencev o varni hrani pomanjkljivo, pri čemer so dekleta v povprečju izkazovala višjo raven znanja kot fantje. V okviru raziskave je bila razvita tudi didaktična družabna igra z naslovom »Varna hrana – naša skupna odgovornost: Od vil do vilic«. Cilj igre je bil učencem na interaktiven in njim prijazen način približati tematiko varnosti hrane ter preveriti njen vpliv na raven znanja pri učencih izbrane osnovne šole. Primerjava rezultatov pred in po igranju igre je pokazala statistično značilno izboljšanje znanja učencev, kar potrjuje, da je igra učinkovito didaktično orodje za krepitev zavedanja in znanja o varni hrani med osnovnošolci izbrane šole.
Ključne besede: varna hrana, znanje, osnovnošolci, učenje, družabna igra
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,11 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko zavržene hrane, ki predstavlja pomemben izziv sodobne družbe. Posebej problematično je sadje, ki spada med najpogosteje zavržene skupine živil, pri čemer imajo banane pomemben delež. Kljub njihovi priljubljenosti na svetovni ravni so zaradi občutljivosti na hitro zorenje in propadanje pogosto zavržene, kar povzroča izgubo virov ter energije, vložene v pridelavo, transport in skladiščenje. Diplomsko delo preučuje vpliv različnih vrst embalaže na podaljšanje obstojnosti banan in okoljske vplive njihove dobavne verige. S programom OpenLCA smo izvedli analizo življenjskega cikla, pri čemer smo spremljali vplive od pridelave banan do njihove uporabe pri potrošniku. V raziskavo so bile vključene tri vrste embalaže za banane: vrečka iz polietilena nizke gostote, biorazgradljiva vrečka in kartonska škatla. Koncentracije ogljikovega dioksida in kisika smo spremljali s senzorji, dodatno pa smo testirali tudi aktivno embalažo z absorberji kisika in etilena. Analiza življenjskega cikla je pokazala, da največji okoljski vpliv izhaja iz transporta zaradi dolgih razdalj v dobavni verigi banan, pomemben delež pa predstavlja tudi poraba električne energije za hlajenje v skladiščih. Vpliv embalažnih materialov je bil razmeroma majhen. Rezultati eksperimentalnega dela kažejo, da aktivna embalaža z absorberji upočasni zorenje in s tem podaljša obstojnost banan. Najbolj učinkovita je bila kombinacija absorberjev kisika in etilena pri polietilenskih vrečkah, medtem ko se je pri biorazgradljivih vrečkah kot ustreznejši izkazal absorber kisika
Ključne besede: Dobavna veriga banan, zavržena hrana, pametna embalaža, aktivna embalaža, absorberji kisika in etilena, podaljšanje roka uporabnosti, analiza življenjskega cikla, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (5,90 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava analizo značilnosti kratkih oskrbnih verig lokalno pridelane hrane v Sloveniji. Analiza se osredotoča predvsem na alternativne prehranske mreže (APM), ki nastopajo kot ključni akterji v kratkih oskrbnih verigah. Naloga preučuje značilnosti, izzive in priložnosti kratkih oskrbnih verig ter predlaga izboljšave za povečanje njihove učinkovitosti, trajnosti in konkurenčnosti. Glavni izziv, s katerimi se soočajo kratke oskrbne verige v Sloveniji, vključujejo logistiko oziroma transport in prevoz ter skladiščenje. Diplomsko delo poudarja, da so za izboljšanje delovanja kratkih oskrbnih verig potrebni celoviti ukrepi in inovacije, ki vključujejo digitalne rešitve, sodobne skladiščne sisteme in napredne logistične tehnologije. S temi ukrepi lahko slovenske alternativne prehranske mreže postanejo bolj konkurenčna, učinkovita in trajnostna, kar bo prispevalo k razvoju lokalnih skupnosti in gospodarstva ter povečalo samooskrbo s hrano v Sloveniji. Celovita strategija, ki temelji na predlaganih izboljšavah, bi lahko Slovenijo postavila med vodilne države na področju kratkih oskrbnih verig in trajnostne prehranske oskrbe, kar bi okrepilo tako lokalno ekonomijo kot okoljsko trajnost.
Ključne besede: kratke oskrbne verige, lokalno pridelana hrana, alternativne prehranske mreže, logistični izzivi, digitalizacija procesov
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Hrana je najpomembnejša dobrina, ki jo človek potrebuje vse življenje. V diplomskem delu bolj natančno obravnavamo razloge in posledice zavržene hrane. Bolj natančno si ogledamo, kako se s to problematiko soočajo slovenska gospodinjstva in kateri so vzroki za masivno odpadno hrano. Poleg vzrokov pa predstavimo tudi ukrepe, s katerimi bi lahko zmanjšali tovrstno problematiko. Poleg proučitve literature izvedemo tudi anketo, v kateri 72 uporabnikov gospodinjstev izprašamo o njihovem ravnanju z odvečno hrano. Ljudje si želijo sprememb na okoljski in finančni ravni, vendar velikokrat ne poznajo načina, kako se lotiti izboljšav.
Ključne besede: hrana, gospodinjstvo, odgovornost, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,38 MB)