1. Analiza značilnosti kratkih oskrbnih verig lokalno pridelane hrane v SlovenijiDarko Marić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava analizo značilnosti kratkih oskrbnih verig lokalno pridelane hrane v Sloveniji. Analiza se osredotoča predvsem na alternativne prehranske mreže (APM), ki nastopajo kot ključni akterji v kratkih oskrbnih verigah. Naloga preučuje značilnosti, izzive in priložnosti kratkih oskrbnih verig ter predlaga izboljšave za povečanje njihove učinkovitosti, trajnosti in konkurenčnosti. Glavni izziv, s katerimi se soočajo kratke oskrbne verige v Sloveniji, vključujejo logistiko oziroma transport in prevoz ter skladiščenje. Diplomsko delo poudarja, da so za izboljšanje delovanja kratkih oskrbnih verig potrebni celoviti ukrepi in inovacije, ki vključujejo digitalne rešitve, sodobne skladiščne sisteme in napredne logistične tehnologije. S temi ukrepi lahko slovenske alternativne prehranske mreže postanejo bolj konkurenčna, učinkovita in trajnostna, kar bo prispevalo k razvoju lokalnih skupnosti in gospodarstva ter povečalo samooskrbo s hrano v Sloveniji. Celovita strategija, ki temelji na predlaganih izboljšavah, bi lahko Slovenijo postavila med vodilne države na področju kratkih oskrbnih verig in trajnostne prehranske oskrbe, kar bi okrepilo tako lokalno ekonomijo kot okoljsko trajnost. Ključne besede: kratke oskrbne verige, lokalno pridelana hrana, alternativne prehranske mreže, logistični izzivi, digitalizacija procesov Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,29 MB) |
2. Gastronomski turizem na Ohridu : analiza stanja in možnosti za izboljšaveMirjana Peshevska, 2023, diplomsko delo Opis: Gastronomski turizem je eden od najbolj dinamičnih segmentov v turistični industriji, ki ga vsaka država in regija lahko izkoristiti kot močno orodje za privabljanje turistov ter promocijo svoje kulture in tradicije. Znano je, da ima hrana močno povezavo s kulturo in z identiteto naroda, gastronomija pa predstavlja vrata v kulturo in način življenja ljudi. Ohrid, kot ena izmed najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v regiji, ne izstopa samo po svojih naravnih in zgodovinskih bogastvih, temveč tudi po svoji bogati gastronomski ponudbi. Ta mesto s svojimi mnogimi restavracijami in kavarnami ponuja obiskovalcem avtentične okuse tradicionalne makedonske kuhinje, pa tudi številne druge svetovne kuhinje. V diplomski nalogi smo raziskovali pomen in potencial gastronomskega turizma na Ohridu. Cilj raziskave je bil preučiti trenutno gastronomsko ponudbo v regiji, identificirati najbolj znane in iskane tradicionalne jedi ter najti možnosti za izboljšanje in razvoj. Prav tako so analizirane izkušnje ponudnikov gastronomskih storitev v povezavi s turizmom in podani predlogi za izboljšanje gastronomskega turizma na Ohridu. Ključne besede: gastronomija, gastronomski turizem, Ohrid, tradicionalna hrana Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 623; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Odgovorno ravnanje s hrano v gospodinjstvih v SlovenijiAnja Žužić, 2023, diplomsko delo Opis: Hrana je najpomembnejša dobrina, ki jo človek potrebuje vse življenje. V diplomskem delu bolj natančno obravnavamo razloge in posledice zavržene hrane. Bolj natančno si ogledamo, kako se s to problematiko soočajo slovenska gospodinjstva in kateri so vzroki za masivno odpadno hrano. Poleg vzrokov pa predstavimo tudi ukrepe, s katerimi bi lahko zmanjšali tovrstno problematiko. Poleg proučitve literature izvedemo tudi anketo, v kateri 72 uporabnikov gospodinjstev izprašamo o njihovem ravnanju z odvečno hrano. Ljudje si želijo sprememb na okoljski in finančni ravni, vendar velikokrat ne poznajo načina, kako se lotiti izboljšav. Ključne besede: hrana, gospodinjstvo, odgovornost, Slovenija Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. Vpliv velikosti porcije na količino zaužite hraneDominika Muršec, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Velikost porcije je pomembna z vidika ohranjanja telesne mase in zdravega načina prehranjevanja, vendar se le-ta v sodobnem svetu povečuje. S pomočjo pregleda literature smo želeli raziskati vpliv velikosti porcije na količino zaužite hrane pri odraslih.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Web of Science, Cochrane Library in Wiley Online Library. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Analizirane raziskave smo kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute ter opisno sintetizirali.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 11 raziskav ter od tega eno razvrstili v 1. nivo, pet v 2. nivo in pet v 3. nivo hierarhije dokazov. Večina (n = 6, 54,5 %) jih je potrdila, da večja velikost porcije, pakiranja ali krožnika vpliva na večjo količino zaužite hrane. Večje porcije vodijo do višjega energijskega vnosa, kar vpliva na težje vzdrževanje ustrezne telesne mase.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima velikost porcije vpliv na količino zaužite hrane pri odraslih, vendar vse raziskave tega niso potrdile. Potrebno je nadaljnje raziskovanje tega področja in oblikovanje strategij za zmanjšanje velikosti porcij ter s tem tudi telesne mase posameznika. Ključne besede: velikost porcije, zaužita hrana, prehranjevanje, zdrav način življenja Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 650; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,82 MB) |
5. |
6. Problematika zavržene hrane v restavracijahVesna Vene, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali količino zavržene hrane v gostinskem sektorju. Najprej smo opredelili teoretična izhodišča problematike zavržene hrane in načine za zmanjšanje količine. Dotaknili smo se tudi nekaj primerov dobrih praks in njihovega delovanja. V raziskovalnem delu smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, kakšna je povprečna dnevna količina zavržene hrane, na kakšne načine se gostinci trudijo zmanjšati količino zavržene hrane, kakšne stroške jim ta predstavlja in katere spodbude in pomoči države se jim zdijo pomembne.
Z raziskavo smo uspeli odgovoriti na vsa vprašanja o količini zavržene hrane v
gostinstvu. Z diplomsko nalogo želimo bolj izobraziti gostinski sektor o problematiki zavržene hrane. Ključne besede: zavržena hrana, gostinstvo, odpadki, kompostiranje Objavljeno v DKUM: 26.08.2022; Ogledov: 633; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,15 MB) |
7. Vpliv prenajedanja na kakovost življenja mladostnikovŠpela Kresnik, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Za motnjo prenajedanja so značilne ponavljajoče epizode prehranjevanja, ki so strnjene v obdobje dveh ur. Ob daljšem trajanju se lahko začnejo kazati motnje na psihiatričnem, zdravstvenem in vedenjskem področju. Navedeni dejavniki še posebej vplivajo na kakovost življenja mladostnikov, saj ti različno sprejemajo sebe in okolico, v kateri živijo.
Metode: Postavili smo PIO vprašanje, na katerega smo tudi odgovorili. Vire smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar in Cochrane Library. Pri izboru člankov smo uporabili PRISMA flow diagram. Karakteristike vključenih raziskav smo predstavili v tabeli, prav tako smo jih kritično ocenili in sintetizirali dokaze.
Rezultati: Ugotovili smo, da ima veliko mladostnikov slabšo kakovost življenja od pričakovane, in sicer zaradi socialnih težav, nizke samopodobe, oslabljene mobilnosti, zdravstvenih zapletov ter psihiatričnih, vedenjskih, razpoloženjskih in tesnobnih motenj. V raziskavah smo zasledili, da imajo določeni težave tudi s perfekcionizmom, pretiranim nadzorom nad svojim telesom in nestrpnostjo. Velik del mladostnikov ima težave tudi z debelostjo.
Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo, da ima prenajedanje mnoge slabosti, ki se pri mladostnikih kažejo na psihičnem, fizičnem, socialnem in duševnem področju. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se težave s starostjo stopnjujejo, kar lahko prinese več negativnih posledic na njihovo kasnejše življenje. Ključne besede: motnja, prehranjevanje, hrana, debelost Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 959; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Analiza kuhinjskih odpadkov v zdravstveni ustanoviMarina Borković, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so analizirani kuhinjski odpadki v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Opredeljeni so odpadki in slikovno je predstavljena hierarhija odpadkov, nato so opisane vrste odpadkov in bolj podrobno opredeljeni biološko razgradljivi odpadki in odpadna embalaža. V povezavi s tem je podana definicija recikliranja odpadkov in tudi njegove prednosti. Obširno je pojasnjeno nastajanje odpadne hrane, vzroki za nastanek in predstavljeni so statistični podatki o odpadkih. Podani so načini za zmanjšanje kuhinjskih odpadkov, predstavljeno je doniranje viška hrane in opredeljen sistem HACCP. V empiričnem delu so s pomočjo intervjuja podani odgovori na raziskovalna vprašanja. Na osnovi pridobljenih podatkov in analize so predlagane morebitne izboljšave. Ključne besede: analiza, odpadki, hrana, kuhinja, zdravstvo Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 663; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,32 MB) |
9. Možnosti zmanjšanja količin odpadne hrane v šolskih kuhinjahAna Čebulj, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko zavržene hrane po svetu in v Sloveniji, razloge in posledice tovrstnega ravnanja. Zanimalo nas je tudi, s katerimi ukrepi bi količino odpadne hrane v šolah lahko zmanjšali. Ugotovili smo, da posamezniki nimamo ustreznega odnosa do hrane, saj letno zavržemo 1,3 milijarde ton hrane. Razlogi za to so različni, v največji meri pa v gospodinjstvih k temu prispevata neprimerno načrtovanje in nakupi prevelikih količin hrane. V šolah pa je glavni dejavnik ta, da dijakom ponujena hrana ne ugaja. Zaradi tega se vsako leto zavrže veliko hrane, kar ima negativen vpliv na okolje (npr. sproščanje metana in manjša biotska raznolikost).
Ob preučevanju literature smo opravili tudi intervju z vodstvom Biotehniškega centra Naklo in ugotovili, da se vedenje dijakov sklada z ugotovitvami raziskav, ki kažejo na to, da dijaki v večji meri hrano zavržejo zato, ker jim ni všeč.
Poleg vzrokov smo poiskali tudi ukrepe, s katerimi bi tovrstno vedenje v prihodnje lahko preprečili. Na šolski ravni bi dijake vključili v izbiro ponudbe hrane in upoštevali njihove želje pri pripravi ali naročanju malic. Na individualni ravni pa bi moral vsak posameznik premisliti, katero hrano mora kupiti, in narediti načrt priprave obrokov. Prav tako bi morali ozavestiti, kaj storiti s hitro pokvarljivo hrano, in s tem pripomoči k manjšim količinam odpadne hrane. V prihodnje bi bilo smiselno urediti tudi zakonodajo na tem področju, ki bi omogočala prodajo določenih izdelkov nepopolne oblike in uvedla strožji nadzor nad ločevanjem odpadkov. Ključne besede: zavržena hrana, ukrepi, negativne posledice, neprimerno načrtovanje Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 826; Prenosov: 71
Celotno besedilo (689,31 KB) |
10. Smotrnost uporabe električnih vozil pri distribuciji lokalno pridelane hraneMihael Medved, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Logistika pri dostavi pokvarljive hrane je eden izmed najzahtevnejših procesov v lokalnih prehranskih verigah, predvsem zaradi temperaturne občutljivosti blaga. Potrošniki so prepoznali prednosti lokalno pridelane hrane, zato se transport na lokalni ravni nenehno povečuje, kar vpliva tudi na razvoj novih logističnih procesov. Celovit logistični proces pa ni le finančno in časovno učinkovit, temveč tudi v skladu z načeli okoljevarstva. V preteklih letih se je veliko govorilo o možnosti zmanjšanja vplivov na okolje s povečanim obsegom lokalne distribucije. Vpliv na okolje, ki ga povzroča transport, se lahko zmanjša z uporabo alternativnih virov energije, kot sta sončna ali električna energija.
V diplomskem delu poskušamo oceniti možnost zamenjave fosilnih goriv z električno energijo pri transportu lokalno pridelane hrane. Primerjali bomo stroškovno, okoljevarstveno in časovno učinkovitost električnega vozila ter na podlagi analize raziskave določili model poti, ki je značilen za pridelovalce lokalne hrane v Sloveniji. Ključne besede: lokalna hrana, električna vozila, energijska učinkovitost, stroškovna analiza Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 1400; Prenosov: 107
Celotno besedilo (781,02 KB) |