| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica potrošnika do varne in zdrave hrane : diplomsko delo
Diana Marin, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: varstvo potrošnikov, varna živila, oglaševanje, živila, zdrava hrana, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 3165; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (480,48 KB)

2.
IZBRANA POGLAVJA IZ ANTROPOLOGIJE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA:
Katja Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izbrane rezultate terenskega dela v Singapurju, kjer sem bivala z družino začasnih priseljencev od 22. 1. 2008 do 6. 7. 2008. Ves čas bivanja z njimi sem vodila antropološki dnevnik, ki je osrednji vir empiričnih informacij diplomskega dela. Delo se deli na teoretični in empirični del. Teoretični del diplomskega dela predstavi antropologijo in njen predmet, terensko delo in metodo opazovanja z udeležbo, kulturni šok ter izbrana poglavja iz antropologije vsakdanjega življenja: hrano in prehranjevalne navade, dar in obdarovanje, jezik in uporabo jezika(-ov) ter vpliv gospodinje na socializacijo otrok v večkulturni družini, živeči v multikulturnem okolju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni empirični podatki s terena, ki sledijo temam, predstavljenim v poglavju o antropologiji vsakdanjega življenja. Z analizo podatkov smo potrdili domnevo, da življenje v drugačnem, novem kulturnem okolju, Singapurju, vpliva na vsakdanje življenje družine začasnih priseljencev. Ugotovljena je tudi funkcionalnost multikulturne družine za bivanje v multikulturnem okolju, v Singapurju. V vsakdanjem življenju družine, začasno živeče v drugem, družbeno-kulturnem okolju, smo opazili sovplivanje kultur, iz katerih družinski člani izhajajo, in kulture okolja, v katerem družina trenutno biva. Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Ključne besede: Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3086; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (444,68 KB)

3.
Bakterijske okužbe in zastrupitve s hrano
Zala Ferk, 2010, diplomsko delo

Opis: Živila so poleg zdravstvenih tegob in ob težavah, povezanih z okoljem, glavna skrb današnjega človeka in verjeti je, da bo tako tudi v prihodnosti. V diplomskem delu z naslovom Bakterijske okužbe in zastrupitve s hrano so predstavljeni dejavniki tveganja za okužbo z živili, glavni bakterijski povzročitelji, epidemiološke značilnosti okužb v Sloveniji ter možnosti njihovega preprečevanja in nadzora. Predstavljene so tudi naloge medicinske sestre pri preprečevanju okužb in zastrupitev s hrano, kajti v večini so ljudje premalo osveščeni o nevarnostih, ki jim pretijo ob nepravilnem rokovanju z živili. Medicinska sestra lahko z izobraževanjem in osveščanjem posameznika ter širše družbe prispeva k prepoznavi te nevarnosti. V poglavju epidemiološki podatki o okužbah in zastrupitvah s hrano smo z analizo in interpretacijo iz primarnih in sekundarnih virov v tabelah in grafikonih predstavili zbrane in obdelane podatke o zastrupitvah in okužbah s hrano v Republiki Sloveniji za obdobje petih let (2003—2007). Ugotoviti smo želeli, katere bakterije največkrat povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano ter kakšen je njihov delež med vsemi prijavljenimi primeri. Zanimalo pa nas je tudi, ali se je število prijavljenih primerov okužb in zastrupitev s hrano v obdobju petih letih kaj spreminjalo. Iz analize podatkov smo ugotovili, da je najpogostejši bakterijski povzročitelj črevesnih okužb Salmonela, ter ugotovili, da se je število prijav le-teh od leta 2003 do leta 2007 zmanjšalo. Glede prijavljenih vseh nalezljivih črevesnih bolezni pa smo ugotovili, da se stanje v tem obdobju ni pomembno spremenilo, upadlo je le število prijavljenih bakterijskih črevesnih okužb.
Ključne besede: mikroorganizmi, bakterije, okužba, zastrupitev, hrana, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 4593; Prenosov: 848
.pdf Celotno besedilo (360,66 KB)

4.
5.
Učinkovitost HACCP sistema v šolah ptujskega in ormoškega območja
Valerija Benko, 2010, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu smo želeli predstaviti pomen varne hrane za šoloobveznega otroka, opisati pomen HACCP sistema, njegove prednosti in pomanjkljivosti, ter ugotoviti učinkovitost HACCP sistema v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja. Z namenom ugotovitve učinkovitosti HACCP sistema smo analizirali poročila o mikrobioloških preskusih odvzetih vzorcev živil in brisov na snažnost, v obdobjih pred in po uvedbo HACCP sistema, ter jih med seboj primerjali. Raziskovalni obdobji sta bili torej ločeni na obdobje od leta 1998 do 2002 in 2004 do 2008. Leto 2003 v raziskavo ni bilo vključeno saj smo smatrali to leto kot uvajalno, s predpostavko, da HACCP sistem v obratih še ni zaživel. Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na obdelavi podatkov, mikrobiološko analiziranih vzorcev živil in brisov na snažnost, odvzetih v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja, pridobljenih od Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Rezultati. Ugotovili smo, da se je sicer delež neustreznih brisov v petletnem obdobju po uvedbi HACCP sistema znižal v primerjavi s petletnim obdobjem pred uvedbo HACCP sistema in sicer za 1,8 % (iz 7,5 % na 5,7 %), vendar razlika ni statistično pomenljiva (p=0,067). Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je zvišal odstotek neustreznih živil in sicer za 6,4 %. Vzrok neustreznih živil je sicer v največji meri pripisati higienski oporečnosti, kar pomeni, da so živila neustrezna zaradi preseženega skupnega števila mikroorganizmov, vendar pa sta bili dve živili tudi zdravstveno oporečni, torej s prisotnostjo patogenih bakterij. Sklep. Ugotovitve v okviru specialističnega dela nakazujejo, da v šolah ptujskega in ormoškega območja HACCP sistem ni v celoti obvladovani in v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ni doprinesel k večji varnosti hrane.
Ključne besede: HACCP sistem, varna hrana, dejavniki tveganja, zastrupitve z živili, zakonodaja s področja varnih živil, šolska kuhinja.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3376; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (606,82 KB)

6.
OTROCI KOT POTROŠNIKI
Nina Prosen, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je pred Vami, obravnava vprašanje, če so otroci, ko so postavljeni v vlogo potrošnika, resnično tako zavarovani, kot to določa Ustava Republike Slovenije v 56. členu. Otrokove želje in mnenja so postali pomemben dejavnik pri sooblikovanju potrošniških odločitev v družinah. Otroci postanejo potrošniki že v rosni mladosti. Zato je neprecenljivega pomena, kakšne vzgoje so otroci in mladostniki deležni v okviru družine in kasneje v šoli. Na otrokove želje vplivajo potrošniška socializacija, socialno - ekonomsko in kulturno ozadje in nakupovalne navade družine, staršev in sorojencev, vrstnikov in okolja, otrokova starost, njegove lastne izkušnje z določenimi proizvodi ter kako velik vpliv pusti nanj nepopustljivo privlačno oglaševanje določenih proizvodov. Diplomsko delo našteva nevarnosti, ki grozijo otrokom kot potrošnikom in predlaga rešitve. Nevarne so lahko igrače. Da bi otrokom zagotovili varnost, ko se igrajo, morajo igrače zadostiti določenim zahtevam. Nevarna (nezdrava) je lahko hrana. Z oglaševanjem in trženjem hrane se ne sme zavajati otrok, zlasti pa se ne sme izkoriščati njihove medijske lahkovernosti. Otrokom moramo privzgojiti zdrav življenjski slog, saj je dejstvo, da lahko zdrava prehrana izboljša koncentracijo in sposobnost učenja. Nevaren je lahko internet (zasvojenost, piratstvo, nasilje, nadlegovanje, pornografija, verodostojnost informacij, nezakonite vsebine). Internet je za današnje otroke in mladino realen del življenja, a realne so tudi neprijetnosti in nevarnosti, ki prežijo v njegovem virtualnem svetu. Nevarni so lahko mobilni telefoni. Spremenili so način družabne interakcije. Tudi med otroki in mladimi. Starši moramo poskrbeti, da otroci niso izpostavljeni potencialno nevarnim sporočilom ali nevarnostim tistih, ki izkoriščajo anonimnost tehnologije, da ogrožajo otroke in mlade. Nevarne so lahko vsebine po televiziji (nasilje, pornografija, navidezna resničnost). Nekatere vsebine so zakonsko omejene.
Ključne besede: otrok kot potrošnik, potrošništvo, varstvo potrošnikov, nevarne igrače, nezdrava hrana, nevarna raba interneta, nevarna raba mobilnih telefonov, neprimerne vsebine po televiziji
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2511; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (420,15 KB)

7.
EKOLOŠKI TURIZEM - PRIHODNOST JUTRIŠNJEGA DNE
Martin Gorjanc, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V prvem poglavju diplomskega seminarja z naslovom »Ekoturizem, prihodnost jutrišnjega dne« smo opredelili področje oziroma problem, predstavili namen dokumenta, navedli tudi cilje in osnovne trditve ter predpostavke in omejitve. Tematika je aktualna, saj gre za analizo vidnih sprememb v vedenju potrošnikov glede načina prehranjevanja. Osnovna teza je bila, da je v Mariboru dovolj povpraševanja po ekološki gostinski ponudbi, da lahko restavracija, v kateri strežejo ekološko pridelano hrano, posluje pozitivno. V drugem poglavju smo opisali področje ekoturizma oziroma ekoprehrane. Definirali smo, kaj je restavracija z ekološko pridelano hrano in predstavili konkretne primere takšnih restavracij v Sloveniji in v tujini (Avstriji, Nemčiji, Hrvaški, Srbiji). V tretjem poglavju smo predstavili analizi dveh anket, ki smo ju izvedli v mesecu maju 2010 v Mariboru. V prvi skupini so bili kupci trgovin s ponudbo ekološko pridelane hrane, v drugi pa naključno izbrani telefonski naročniki z območja Podravja. V tem delu smo nato na osnovi pridobljenih podatkov izvedli okvirno študijo izvedljivosti. V četrtem poglavju smo strnili ugotovitve o tem, da je lahko opisana poslovna ideja tudi uspešna poslovna priložnost. Z raziskavo smo ugotovili, da so bolj izobraženi in bolje situirani ljudje, bolj pozitivno naravnani k nakupu ekološko pridelane hrane. Ugotovili smo tudi, da so kupci v trgovinah, ki ponujajo biološko pridelano hrano, bolj naklonjeni obisku restavracij z ekološko pridelano hrane kot naključno izbrani telefonski naročniki. Prav tako smo ugotovili, da so tej hrani najbolj naklonjeni ljudje v starosti od 31 do 50 let. Glede na spol ni bilo vidnih razlik med stališči obeh spolov. Največja odstopanja pa so bila pri izobrazbi in dohodku, kjer se je pokazalo, da so bolj odklonilnega mnenja do te prehrane predvsem manj izobraženi in tisti z nižjimi dohodki. Raziskava je tudi pokazala, da večina vprašanih v obeh skupinah v Mariboru pogreša takšno restavracijo in da bi jo obiskovali, če bi obstajala. Nekoliko zaskrbljujoč je le rezultat, da nihče izmed vprašanih takšnih restavracij do sedaj ni obiskoval pogosteje.
Ključne besede: ekologija, biološko pridelana hrana, restavracija, turizem, poslovni načrt, anketiranje
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 1779; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (216,77 KB)

8.
9.
PREHRANJEVALNE NAVADE ŠPORTNIKOV - NOGOMETAŠEV
Domen Fasvald, 2011, diplomsko delo

Opis: Uspešnost športnega udejstvovanja, še posebej pa doseganja dobrih rezultatov, je povezana z več dejavniki. Eden ključnih, a še vedno premalo upoštevanih, je tudi pravilno izbrana prehrana. Še vedno namreč ne predstavlja dovolj tehtnega razloga, da bi bila enakovredna naporom treningov. Če želi športnik dosegati vrhunske rezultate, bi bilo nujno programu treninga dodati dosleden in pravilen izbor prehrane in jo razporediti v obroke vadbe. Sestava obrokov in kdaj je le-te potrebno v pravilnih količinah zaužiti, je ključnega pomena za dosego vrhunskega rezultata, oziroma za dobro športno formo nasploh. Medtem ko mnogi vrhunski športniki v svojih vadbenih programih že redno uporabljajo pravilen izbor prehrane kot enega ključnih dejavnikov uspešnega treninga, pa za razmere pri nas, še posebej v mlajših nogometnih selekcijah, ne moremo trditi. Mladi perspektivni nogometaši so namreč še v fazi razvoja in bi pravilno prehranjevanje ob treniranju olajšalo njihovo športno rast in napredovanje. Kako pravilno prehranjevanje in izbor obrokov spremlja treniranje v Nogometni šoli Roberta Korena Dravograd, še posebej ali trenerji pravilno prehranjevanje vključujejo v vsakdanje delo z mladimi nogometaši, sem preverjal v svoji nalogi. Ugotovil sem, da nogometaši vseh selekcij Nogometne šole Roberta Korena Dravograd s pravilnim izborom prehrane in sestavo obrokov ob večjih naporih niso seznanjeni in o tem ključnem dejavniku napredovanja nimajo ustreznega znanja. Glede na to, da sem tudi sam član trenerske ekipe, bom temu področju posvetil veliko pozornosti, prav tako bom o pomenu prehranjevanja športnikov nogometašev seznanil trenerski kader z željo, da bomo skupaj na tem področju naredili pomemben korak naprej.
Ključne besede: Nogometna šola Roberta Korena Dravograd, zdrava prehrana, sestava hrane, prehranjevanje športnikov, obroki pred vadbo in po njej, hrana in športni rezultati.
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 2486; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (839,96 KB)

10.
Uporaba aditivov v prehrani
Eva Mohr Salkič, 2011, magistrsko delo

Opis: V današnjem času potekajo številne raziskave o aditivih v hrani. Preučujejo predvsem vlogo aditivov in njihovih vplivov na zdravje ljudi ter ugotavljajo njihov optimalni vnos. V številnih raziskavah se je pokazal škodljiv učinek uživanja nekaterih aditivov, vendar ne v taki meri, da jih živilska industrija ne bi več uporabljala. V magistrski nalogi je zbran pregled literature s tega področja in rezultati študije uporabe aditivov med izbrano anketirano populacijo v Sloveniji. V anketi, ki je bila izvedena pri naključni populaciji julija 2010 v Sloveniji, smo preučili, kakšno je poznavanje aditivov v živilih. Raziskava je pokazala, da so po mnenju anketirancev aditivi v hrani precej nevarni. Več kot dve tretjini anketirancev ni znalo opredeliti aditive v hrani ali E številke, večji odstotek kot smo pričakovali, pa se zaveda, da so aditivi v hrani. Vloga aditivov pri odločitvi za nek proizvod je različna. Nekateri raje izberejo proizvode z enako kakovostjo in ceno z manj dodatki, oziroma so nekateri celo pripravljeni plačati več za tovrstne proizvode. Velika večina pa bi podprla vpeljavo nove blagovne znamke »brez aditivov«.
Ključne besede: varna hrana, aditivi, E-ji, ADI, prehranjevalne navade
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 2656; Prenosov: 634
.pdf Celotno besedilo (615,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici