| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Gastronomski turizem na Ohridu : analiza stanja in možnosti za izboljšave
Mirjana Peshevska, 2023, diplomsko delo

Opis: Gastronomski turizem je eden od najbolj dinamičnih segmentov v turistični industriji, ki ga vsaka država in regija lahko izkoristiti kot močno orodje za privabljanje turistov ter promocijo svoje kulture in tradicije. Znano je, da ima hrana močno povezavo s kulturo in z identiteto naroda, gastronomija pa predstavlja vrata v kulturo in način življenja ljudi. Ohrid, kot ena izmed najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v regiji, ne izstopa samo po svojih naravnih in zgodovinskih bogastvih, temveč tudi po svoji bogati gastronomski ponudbi. Ta mesto s svojimi mnogimi restavracijami in kavarnami ponuja obiskovalcem avtentične okuse tradicionalne makedonske kuhinje, pa tudi številne druge svetovne kuhinje. V diplomski nalogi smo raziskovali pomen in potencial gastronomskega turizma na Ohridu. Cilj raziskave je bil preučiti trenutno gastronomsko ponudbo v regiji, identificirati najbolj znane in iskane tradicionalne jedi ter najti možnosti za izboljšanje in razvoj. Prav tako so analizirane izkušnje ponudnikov gastronomskih storitev v povezavi s turizmom in podani predlogi za izboljšanje gastronomskega turizma na Ohridu.
Ključne besede: gastronomija, gastronomski turizem, Ohrid, tradicionalna hrana
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 435; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Odgovorno ravnanje s hrano v gospodinjstvih v Sloveniji
Anja Žužić, 2023, diplomsko delo

Opis: Hrana je najpomembnejša dobrina, ki jo človek potrebuje vse življenje. V diplomskem delu bolj natančno obravnavamo razloge in posledice zavržene hrane. Bolj natančno si ogledamo, kako se s to problematiko soočajo slovenska gospodinjstva in kateri so vzroki za masivno odpadno hrano. Poleg vzrokov pa predstavimo tudi ukrepe, s katerimi bi lahko zmanjšali tovrstno problematiko. Poleg proučitve literature izvedemo tudi anketo, v kateri 72 uporabnikov gospodinjstev izprašamo o njihovem ravnanju z odvečno hrano. Ljudje si želijo sprememb na okoljski in finančni ravni, vendar velikokrat ne poznajo načina, kako se lotiti izboljšav.
Ključne besede: hrana, gospodinjstvo, odgovornost, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 282; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Vpliv velikosti porcije na količino zaužite hrane
Dominika Muršec, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Velikost porcije je pomembna z vidika ohranjanja telesne mase in zdravega načina prehranjevanja, vendar se le-ta v sodobnem svetu povečuje. S pomočjo pregleda literature smo želeli raziskati vpliv velikosti porcije na količino zaužite hrane pri odraslih. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Web of Science, Cochrane Library in Wiley Online Library. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Analizirane raziskave smo kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute ter opisno sintetizirali. Rezultati: V končno analizo smo vključili 11 raziskav ter od tega eno razvrstili v 1. nivo, pet v 2. nivo in pet v 3. nivo hierarhije dokazov. Večina (n = 6, 54,5 %) jih je potrdila, da večja velikost porcije, pakiranja ali krožnika vpliva na večjo količino zaužite hrane. Večje porcije vodijo do višjega energijskega vnosa, kar vpliva na težje vzdrževanje ustrezne telesne mase. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima velikost porcije vpliv na količino zaužite hrane pri odraslih, vendar vse raziskave tega niso potrdile. Potrebno je nadaljnje raziskovanje tega področja in oblikovanje strategij za zmanjšanje velikosti porcij ter s tem tudi telesne mase posameznika.
Ključne besede: velikost porcije, zaužita hrana, prehranjevanje, zdrav način življenja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 537; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

4.
Primerjalna analiza zavržene hrane v sloveniji in španiji
Nataša Košir, 2022, diplomsko delo

Opis: Hrana je človekova osnovna dobrina in je nujno potrebna za preživetje. Zaradi nepravilnega ravnanja pa velika količina le-te konča v smeteh. V diplomskem delu smo raziskali, kako se s problemom zavržene hrane spopadata Slovenija in Španija ter ju med seboj primerjali.
Ključne besede: Zavržena hrana, problem, Slovenija, Španija.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 348; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (936,76 KB)

5.
Problematika zavržene hrane v restavracijah
Vesna Vene, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali količino zavržene hrane v gostinskem sektorju. Najprej smo opredelili teoretična izhodišča problematike zavržene hrane in načine za zmanjšanje količine. Dotaknili smo se tudi nekaj primerov dobrih praks in njihovega delovanja. V raziskovalnem delu smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, kakšna je povprečna dnevna količina zavržene hrane, na kakšne načine se gostinci trudijo zmanjšati količino zavržene hrane, kakšne stroške jim ta predstavlja in katere spodbude in pomoči države se jim zdijo pomembne. Z raziskavo smo uspeli odgovoriti na vsa vprašanja o količini zavržene hrane v gostinstvu. Z diplomsko nalogo želimo bolj izobraziti gostinski sektor o problematiki zavržene hrane.
Ključne besede: zavržena hrana, gostinstvo, odpadki, kompostiranje
Objavljeno v DKUM: 26.08.2022; Ogledov: 507; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Vpliv prenajedanja na kakovost življenja mladostnikov
Špela Kresnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Za motnjo prenajedanja so značilne ponavljajoče epizode prehranjevanja, ki so strnjene v obdobje dveh ur. Ob daljšem trajanju se lahko začnejo kazati motnje na psihiatričnem, zdravstvenem in vedenjskem področju. Navedeni dejavniki še posebej vplivajo na kakovost življenja mladostnikov, saj ti različno sprejemajo sebe in okolico, v kateri živijo. Metode: Postavili smo PIO vprašanje, na katerega smo tudi odgovorili. Vire smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar in Cochrane Library. Pri izboru člankov smo uporabili PRISMA flow diagram. Karakteristike vključenih raziskav smo predstavili v tabeli, prav tako smo jih kritično ocenili in sintetizirali dokaze. Rezultati: Ugotovili smo, da ima veliko mladostnikov slabšo kakovost življenja od pričakovane, in sicer zaradi socialnih težav, nizke samopodobe, oslabljene mobilnosti, zdravstvenih zapletov ter psihiatričnih, vedenjskih, razpoloženjskih in tesnobnih motenj. V raziskavah smo zasledili, da imajo določeni težave tudi s perfekcionizmom, pretiranim nadzorom nad svojim telesom in nestrpnostjo. Velik del mladostnikov ima težave tudi z debelostjo. Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo, da ima prenajedanje mnoge slabosti, ki se pri mladostnikih kažejo na psihičnem, fizičnem, socialnem in duševnem področju. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se težave s starostjo stopnjujejo, kar lahko prinese več negativnih posledic na njihovo kasnejše življenje.
Ključne besede: motnja, prehranjevanje, hrana, debelost
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 757; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Analiza kuhinjskih odpadkov v zdravstveni ustanovi
Marina Borković, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so analizirani kuhinjski odpadki v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Opredeljeni so odpadki in slikovno je predstavljena hierarhija odpadkov, nato so opisane vrste odpadkov in bolj podrobno opredeljeni biološko razgradljivi odpadki in odpadna embalaža. V povezavi s tem je podana definicija recikliranja odpadkov in tudi njegove prednosti. Obširno je pojasnjeno nastajanje odpadne hrane, vzroki za nastanek in predstavljeni so statistični podatki o odpadkih. Podani so načini za zmanjšanje kuhinjskih odpadkov, predstavljeno je doniranje viška hrane in opredeljen sistem HACCP. V empiričnem delu so s pomočjo intervjuja podani odgovori na raziskovalna vprašanja. Na osnovi pridobljenih podatkov in analize so predlagane morebitne izboljšave.
Ključne besede: analiza, odpadki, hrana, kuhinja, zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 556; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Možnosti zmanjšanja količin odpadne hrane v šolskih kuhinjah
Ana Čebulj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko zavržene hrane po svetu in v Sloveniji, razloge in posledice tovrstnega ravnanja. Zanimalo nas je tudi, s katerimi ukrepi bi količino odpadne hrane v šolah lahko zmanjšali. Ugotovili smo, da posamezniki nimamo ustreznega odnosa do hrane, saj letno zavržemo 1,3 milijarde ton hrane. Razlogi za to so različni, v največji meri pa v gospodinjstvih k temu prispevata neprimerno načrtovanje in nakupi prevelikih količin hrane. V šolah pa je glavni dejavnik ta, da dijakom ponujena hrana ne ugaja. Zaradi tega se vsako leto zavrže veliko hrane, kar ima negativen vpliv na okolje (npr. sproščanje metana in manjša biotska raznolikost). Ob preučevanju literature smo opravili tudi intervju z vodstvom Biotehniškega centra Naklo in ugotovili, da se vedenje dijakov sklada z ugotovitvami raziskav, ki kažejo na to, da dijaki v večji meri hrano zavržejo zato, ker jim ni všeč. Poleg vzrokov smo poiskali tudi ukrepe, s katerimi bi tovrstno vedenje v prihodnje lahko preprečili. Na šolski ravni bi dijake vključili v izbiro ponudbe hrane in upoštevali njihove želje pri pripravi ali naročanju malic. Na individualni ravni pa bi moral vsak posameznik premisliti, katero hrano mora kupiti, in narediti načrt priprave obrokov. Prav tako bi morali ozavestiti, kaj storiti s hitro pokvarljivo hrano, in s tem pripomoči k manjšim količinam odpadne hrane. V prihodnje bi bilo smiselno urediti tudi zakonodajo na tem področju, ki bi omogočala prodajo določenih izdelkov nepopolne oblike in uvedla strožji nadzor nad ločevanjem odpadkov.
Ključne besede: zavržena hrana, ukrepi, negativne posledice, neprimerno načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 691; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (689,31 KB)

9.
Smotrnost uporabe električnih vozil pri distribuciji lokalno pridelane hrane
Mihael Medved, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Logistika pri dostavi pokvarljive hrane je eden izmed najzahtevnejših procesov v lokalnih prehranskih verigah, predvsem zaradi temperaturne občutljivosti blaga. Potrošniki so prepoznali prednosti lokalno pridelane hrane, zato se transport na lokalni ravni nenehno povečuje, kar vpliva tudi na razvoj novih logističnih procesov. Celovit logistični proces pa ni le finančno in časovno učinkovit, temveč tudi v skladu z načeli okoljevarstva. V preteklih letih se je veliko govorilo o možnosti zmanjšanja vplivov na okolje s povečanim obsegom lokalne distribucije. Vpliv na okolje, ki ga povzroča transport, se lahko zmanjša z uporabo alternativnih virov energije, kot sta sončna ali električna energija. V diplomskem delu poskušamo oceniti možnost zamenjave fosilnih goriv z električno energijo pri transportu lokalno pridelane hrane. Primerjali bomo stroškovno, okoljevarstveno in časovno učinkovitost električnega vozila ter na podlagi analize raziskave določili model poti, ki je značilen za pridelovalce lokalne hrane v Sloveniji.
Ključne besede: lokalna hrana, električna vozila, energijska učinkovitost, stroškovna analiza
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 1207; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (781,02 KB)

10.
Zavržena hrana kot biološki odpadek
Aljoša Jordan, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo poskušali s pomočjo raziskave ugotoviti razloge za zavrženo hrano in količino le-te. Na osnovi spletne ankete o zavrženi hrani v slovenskih gospodinjstvih je bila v magistrskem delu opravljena statistična analiza o odnosu in vplivu različnih dejavnikov, ki jih povezujemo s količino zavržene hrane. V teoretičnem delu smo najprej spoznali problematiko zavržene hrane, kar smo podkrepili z lastno spletno anketo. Z uporabo statističnih metod ANOVA in hi-kvadrat smo analizirali podane odgovore, iz katerih smo pridobiti grobo oceno o količini zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih in o njihovih načinih ravnanja s hrano. Ključni rezultati opravljene analize so pokazali, da se povprečna vrednost zavrženih prehrambnih proizvodov na mesec razlikuje glede na mesečni dohodek gospodinjstva. Največ anketiranih, kar 64,2 %, na mesec, zavrže za manj kot 10 €, 26,4 % anketiranih pa je ovrednotilo znesek med 10 € in 20 €. Prav tako prihaja do razlik v povprečnem mnenju o problematiki prevelikih količin zavržene hrane glede na starostne skupine. Skoraj 70 % anketiranih se zaveda problematike o količini zavržene hrane in temu primerno tudi ustrezno ravna. Kljub zavedanju pa je analiza rezultatov pokazala, da v povprečju anketiranci zavržejo med 4,59 in 8,52 kg hrane na mesec, kar na letni ravni znaša med 55 in 102 kg hrane. Do te količine pride zaradi razlogov, kot so pokvarjeni proizvodi, pretečen rok uporabe, preobsežen nakup proizvodov, nakup proizvodov, ki niso dobrega okusa, in preveliko pakiranje. Podali smo tudi predloge, s katerimi bi lahko obstoječe stanje in razmere nekoliko izboljšali ter dolgoročno izboljšali tudi kakovost življenja, saj količine zavržene hrane vplivajo tako na okoljsko problematiko, kot so npr. emisije CO2, ter tudi na medčloveške odnose (doniranje hrane). Predlogi, ki smo jih izpostavili, so: osebno pakiranje v recikliranih embalažah za proizvode, pri katerih je to mogoče, razširitev doniranja hrane, javno merjenje količin zavržene hrane, obveščanje javnosti ter uporaba in nadgradnja postavljenega modela ravnanja s hrano.
Ključne besede: zavržena, hrana, gospodinjstva, odpadek, CO2
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 979; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici