1. Vpliv rusko-ukrajinske vojne na turizem v Črni gori : odziv hotelirjev v BudviAnđela Šušić, 2025, diplomsko delo Opis: Črna gora je znana turistična destinacija, saj turizem predstavlja glavno gospodarsko panogo te države. Črna gora je kot majhna država bolj občutljiva na različne krize, ki lahko spreminjajo in vplivajo na njeno gospodarstvo. Vojna kriza v Ukrajini je močno vplivala na turizem in življenje prebivalcev Črne gore. V diplomski nalogi smo pregledali obstoječo literaturo in izvedli strukturirane intervjuje s predstavniki hotelov, da bi na ta način analizirali vpliv vojne krize na hotele v Budvi. Vojna je prinesla številne spremembe v strukturi gostov in prebivalcev. Pred vojno so državljani Rusije in Ukrajine bili le obiskovalci, zdaj pa so se mnogi med njimi preselili in postali prebivalci. Ta sprememba je prinesla pozitivne in negativne posledice. Med pozitivnimi so izmenjava znanja in tehnologij, medkulturna strpnost in spodbujanje gospodarske rasti, med negativnimi pa pritisk na infrastrukturo in potencialna sprememba kulture ter tradicije same destinacije. Položaj, v katerem se je znašla Črna gora, je velik izziv za celotno gospodarstvo, vendar je tudi zelo pomembna kot priprava na morebitne prihodnje krize.
Ključne besede: vojna v Ukrajini, sankcije, hoteli, prebivalstvo, krize, Črna gora
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
2. Informacijska varnost v avtonomnih hotelih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMatjaž Hriberšek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem želel raziskati kakšna je izkušnja uporabnika pametnega hotela in kakšno je zaupanje v hotelske storitve v takšnih hotelih, da bo varovalo informacije strank. Cilj je preučiti, kako sodobna digitalna tehnologija spreminja hotelirstvo in v kolikšni meri posega v posameznikovo zasebnost. Glede na to, da so pametni hoteli v zadnjih par letih prišli na tržišče, ogromno ljudi niti ne ve, da takšni hoteli obstajajo oz. še niso bivali v njem. V teoretičnem delu sem za lažje razumevanje razložil nekaj pojmov kot so informacijska varnost, pametni hotel. Nato sem predstavil kakšno tehnologijo lahko najdemo v pametnih hotelih. Omenil sem internet stvari, ki je eden od glavnih razlogov, da so se pametni hoteli sploh razvili. Varnost in zasebnost gostov je zelo problematičen del nudenja storitev v pametnih hotelih. Tu je je treba zelo paziti in skrbeti za pametne naprave, ki so na voljo gostu v hotelu ali v sami sobi. V zadnjem delu pa sem se dotaknil še osebnih podatkov in informacijske varnosti v samih hotelih. Zaupanje gosta v hotel, da bo varoval osebne podatke gostov je zelo pomembna naloga hotelskih organizacij. Gost namreč pričakuje, da bo organizacija skrbela za informacijsko varnost in odpravljala napake, ki bi jih sami zaznali, še predno pride do kakšnih resnejših incidentov. Pri raziskovalnem delu je bila z deskriptivno metodo preučena pretežno tuja literatura. V metodološkem delu naloge pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika v elektronski obliki iskal odgovore na zastavljene hipoteze. Na podlagi zbranih informacij so se potrdile zastavljene hipoteze.
Ključne besede: informacijska varnost, pametni hoteli, zasebnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 43
Celotno besedilo (985,37 KB) |
3. Analiza oskrbovalnih mrež hotelovMaj Kralj Bogataj, 2022, diplomsko delo Opis: Oskrbovalne mreže hotelov so kompleksen proces, za katerega je ključno, da je narejena podrobna analiza. V zaključnem delu je analizirana oskrbovalna veriga hotelov in poudarjeni ključni dejavniki, ki pri tem sodelujejo. V naši raziskavi je sodelovalo 19 hotelov, ki so razdeljeni glede na število zvezdic. S pomočjo raziskave so pridobljeni rezultati, s katerimi je bilo pridobljeno boljše razumevanje odnosov dobaviteljev in hotelov. V teoretičnem delu so opisani vsi dejavniki oskrbovalne mreže in opisano delovanje hotelov. V raziskovalnem delu je vključena anketa, ki nam je pomagala potrditi oziroma
zavrniti hipotezi. Zaključek diplomskega dela je, da obiskanost hotelov, v večini primerov, ne vpliva na boljša pogajalska izhodišča z dobavitelji. Glede na rezultate je ugotovljeno, da je sodelovanje z manjšimi dobavitelji bolj dolgoročno.
Ključne besede: oskrbovalne mreže, hoteli, dobavitelji
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 759; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. Turistična arhitektura Eda Mihevca v slovenski Istri : magistrsko deloSara Hajdinac, 2022, magistrsko delo Opis: Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bila Julijska krajina jabolko spora med novonastalo Demokratično federativno Jugoslavijo (kasneje Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo) in Zahodom s Kraljevino (po letu 1946 Republiko) Italijo na čelu. Jugoslovanska stran je v šestdesetih letih z vzpodbujanjem masovnega turizma na pridobljenem ozemlju želela izboljšati svojo gospodarsko rast, hotelska arhitektura pa je hkrati sooblikovala njeno novo politično reprezentacijo in tako veljala za neke vrste »izložbo«.
Urbanistična ureditev in s tem tudi načrtovanje turističnih objektov v slovenski Istri je bilo leta 1955 dodeljeno Edu Mihevcu (1911–1985), slovenskemu arhitektu, urbanistu in pedagogu na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Njegov opus lokacijsko obsega predvsem Ljubljano in slovensko Istro, ki je imela zaradi Mihevčevega monopola do sedemdesetih let 20. stoletja enoten arhitekturni izraz. Obalni opus je bil do sedaj obravnavan le v kontekstu pregleda celotnega arhitektovega opusa, turistična arhitektura pa zgolj v posameznih vidikih (počitniška naselja, nateli in posamezni hoteli) in splošno ostaja še neraziskana.
Ključne besede: Edo Mihevc, turizem, arhitektura, slovenska Istra, hoteli
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 143
Celotno besedilo (3,31 MB) |
5. |
6. Trženjski spleti mladinskih hotelov v PosavjuPatricija Kocjan, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Mladinski hotel je turistična nastanitev, ki zadnja leta ni namenjena le mladim turistom, temveč tudi ostalim segmentom gostov različnih starosti. Da bi dosegli uspešno poslovanje turistične nastanitve, moramo dobro poznati njihovo trženje. Na ta način pripomoremo k dobičkonosnosti njenega poslovanja kot ekonomske enote, zadovoljimo gostove potrebe ter razvijamo umetnost prodajanja storitev. Trženjski splet je skupek trženjskih instrumentov, ki se uporabljajo v namen doseganja trženjskih ciljev. V empiričnem delu ugotavljamo elemente trženjskih spletov mladinskih hotelov v Posavju ter raziskujemo razlike in podobnosti med njimi. Ugotavljamo, kako trženjski spleti vplivajo na ocene mladinskih hotelov na rezervacijskem portalu Booking.com. Rezultati raziskave kažejo, da so razlike ter hkrati pomanjkljivosti najbolj vidne pri promociji ter distribucijskih kanalih in da se razlike odražajo na ocenah na rezervacijskem portalu. V zaključku predstavimo predloge izboljšav.
Ključne besede: mladinski hoteli, trženje, trženjski spleti, Posavje
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1105; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,22 MB) |
7. Model vplivnih dejavnikov, ključnih za uspešno poslovanje malih hotelov v SlovenijiSaša Zupan Korže, 2016, doktorska disertacija Opis: V nalogi smo se osredotočili na raziskovanje podjetništva v malih slovenskih hotelih, ki predstavljajo sestavni del gostinskega podjetništva. Po prelomu tisočletja so mali hoteli postali opazen segment trga turističnih nastanitev v Sloveniji. Po hitri rasti pa je nastop gospodarske recesije v 2009 pokazal, da vstop v hotelsko podjetništvo ni preprosta in varna pot do zaslužka in lagodnega življenja. Preveč optimistične poslovne odločitve iz let rasti so se ob pomanjkanju kompetenc hotelskih podjetnikov odrazile v poslovnih težavah in celo v prenehanju poslovanja nekaterih malih podjetniških hotelov. V nalogi raziskujemo, zakaj so nekateri mali podjetniški hoteli bolj uspešni od drugih. Ugotavljamo dejavnike, ki najbolj vplivajo na uspešnost njihovega poslovanja. Rezultate raziskave strnemo v model ključnih dejavnikov.
V teoretičnem delu raziskave smo povezali obstoječe ugotovitve o gostinskem podjetništvu s posebnostmi hotelske dejavnosti. Analizirali smo dejavnike, ki v največji meri vplivajo na poslovno uspešnost malih hotelov, in ugotavljali, kako jih lahko merimo. Posebej smo se osredotočili na kompetence hotelskega podjetnika. Oblikovali smo shemo kompetenc in jo vključili v celovit teoretični model dejavnikov za uspešno poslovanje malih podjetniških hotelov.
Veljavnost modela smo preverjali v empirični raziskavi. V raziskovalni vzorec smo vključili 62 malih podjetniških hotelov in enako število hotelskih podjetnikov. Podatke smo pridobili v pol strukturiranih intervjuji pri 50 hotelskih podjetnikih, 12 vodjih malih podjetniških hotelov, petih znanstvenikih in dveh hotelskih strokovnjakih. Anketirali smo 44 hotelskih podjetnikov ter 256 hotelskih gostov. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi in kvalitativnimi metodami ter testirali naše hipoteze o vplivu stopnje razvitosti kompetenc hotelskih podjetnikov na ekonomsko uspešnost malih podjetniških hotelov.
V empirični raziskavi smo ugotovili, da se slovenski hotelski podjetniki za vstop v hotelsko podjetništvo, podobno kot njihovi kolegi v tujini, odločajo zaradi želje postati hotelir v kombinaciji z zmernim zaslužkom; torej zaradi poslovne priložnosti in ne zaradi potrebe. Za razliko od kolegov v tujini se je večina slovenskih hotelskih podjetnikov lotila hotelskega podjema s predhodnimi strokovnimi in podjetniškimi izkušnjami obenem, ali vsaj s podjetniškimi. Tretjina slovenskih hotelskih podjetnikov se ne osredotoča izključno na hotelski posel, še manj pa na dogajanja v dnevnem življenju njihovega hotela. V malem podjetniškem hotelu iščejo predvsem sinergijo s svojimi drugimi poslovnimi dejavnostmi (gradbeništvom, nepremičninami ipd.). To se odraža v slabši ekonomski uspešnosti njihovih hotelov glede na tiste, v katerih so podjetniki vsak dan prisotni v hotelu, so strokovno kompetentni, in sodelujejo pri hotelskih delih kot tudi pri dnevnih stikih z gosti
Ugotovili smo, da so za uspešno poslovanje malih hotelov ključne kompetence hotelskih podjetnikov na treh različnih področjih: kot kreatorja oziroma ustanovitelja hotela, kot poslovodje, managerja, in kot izvajalca hotelskih storitev. V fazi ustanovitve in zagona hotela se postavijo temelji za kasnejšo poslovno uspešnost hotela, zato pomanjkanja kompetenc v tej fazi ni mogoče v celoti nadomestiti z dobrim poslovodenjem v času obratovanja in/ali s kompetentnim operativnim hotelskim delom. Kljub temu pa tudi kompetentnost hotelskega podjetnika na teh dveh področjih pomembno vpliva na poslovno uspešnost njihovih malih hotelov. V malih podjetniških hotelih so namreč hotelske storitve v mnogo večji meri kot v velikih hotelih povezane s konceptom gostoljubnosti in z osebnimi stiki z gosti, in to ne le hotelskega osebja, temveč predvsem lastnika. Osebno managiranje in sodelovanje hotelskega podjetnika pri vsakodnevnem hotelskem delu ni samo posledica majhnosti in vitke organizacijske strukture hotela, temveč je vgrajeno tudi v samo bistvo tržnega pozicioniranja in poslovne filozofije malega hotela.
Ključne besede: mali podjetniški hoteli, dejavniki uspeha, merila uspešnosti, model kompetenc
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 3215; Prenosov: 380
Celotno besedilo (5,48 MB) |
8. Analiza ključnih dejavnikov vpliva na zadovoljstvo gostov v različnih kategorijah hotelovPetra Zabukovec Baruca, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku proučujemo odnos med kakovostjo storitev in zadovoljstvom gostov v različnih kategorijah hotelov. Pri tem se osredotočamo na ključne dejavnike kakovosti storitev in njihov vpliv na zadovoljstvo gostov. V ta namen je bila izvedena empirična raziskava, katere rezultati kažejo, da se zadovoljstvo gostov v enakih kategorijah hotelov razlikuje zaradi razlik med posameznimi elementi tehnične in funkcionalne kakovosti, kar različno vpliva tudi na (ne)zadovoljstvo gostov. Izsledki kažejo, da so pričakovanja gostov ob obisku hotela navadno usmerjena na prepoznavno kakovost v okviru standarda postavljene kategorije hotela. Iz ugotovitev izhaja, da je osnovni izziv za zagotavljanje zadovoljstva gostov v tem, da podjetje uspešno obvlada razkorak med njihovimi pričakovanji in dejansko zaznavo prejete kakovosti storitev. Z vzpostavljenim sistemom stalnega spremljanja kakovosti storitev bi se hoteli hitreje prilagajali pričakovanjem gostov in s tem vplivali na njihovo višje zadovoljstvo, kar bi vplivalo tudi na izboljšanje poslovanja.
Ključne besede: hoteli, hotelirstvo, zadovoljstvo, kvaliteta, storitve
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1789; Prenosov: 108
 Povezava na celotno besedilo |
9. PREDSTAVITEV PRILOŽNOSTI ZA DRUGAČEN TURIZEM: COUCHSURFINGPetra Muraus, 2012, diplomsko delo Opis: V drugem poglavju smo spoznali cenovno ugodne možnosti prenočevanja mladih in predstavili mladinski turizem. Ker se je vsaka zvrst prenočevanja razvijala iz nekega koncepta smo predstavili koncept mladinskih hotelov in nahrbtnikarjev (an. Backpackers). Posledice iskanja cenovno ugodnih možnosti prenočevanja in pristnega stika z lokalnim prebivalstvo, pa so privedle, do ustanovitve organizacij, ki preko svojih spletnih strani omogočajo izmenjavo prenočišč, zato smo v tretjem poglavju predstavili organizacijo Couchsurfing. Predstavili smo vizijo, poslanstvo in zgodovino organizacije. Analizirali smo delovanje organizacije in ključne dejavnike, ki vplivajo na delovanje (varnost, statistika, ambasadorji,..). Preko intervjujev, smo v sklepnem delu poglavja spoznali, da ima organizacija CS potencial in je privlačna priložnost za drugačen turizem.
V četrtem poglavju smo predstavili pričakovani razvoj na področju tehnologije, logistike in socialnih omrežij. Razvoj na zgoraj naštetih področji bo vsekakor neposredno vplival na razvoj organizacije. Opravili smo SWOT analizo, na podlagi lastni spoznanj in ugotovitev, ter pripravili sklop predlogov za nadaljni uspešni razvoj organizacije.
Ključne besede: mladinski turizem, cenovno ugodno prenočevanje, nahrbtnikarji, mladinski hoteli, Couchsurfing, socialna omrežja
Objavljeno v DKUM: 21.11.2012; Ogledov: 1759; Prenosov: 211
Celotno besedilo (742,19 KB) |
10. |
