| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI SPREJEMU PROTI VOLJI NA ENOTO ZA INTENZIVNO ZDRAVLJENJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
Miha Balantič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja sprejem bolnika proti volji v urgentni ambulanti Psihiatrične bolnišnice Begunje na varovani oddelek ter vlogo medicinske sestre in zdravstvene nege pri bolniku, ki je sprejet proti volji. Cilj naloge je bil: prikazati študijo primera sprejema proti volji, izdelati standard sprejema bolnika proti volji ter primerjati število sprejemov proti volji, uporabo pripomočkov za fizično oviranje in uporabo medikamentozne terapije ob sprejemu proti volji v Psihiatrični bolnišnici Begunje, v obdobjih 1995 – 2000 in 2002 - 2007. Uporabljena je bila kvalitativna in kvantitativna analiza in deskriptivna statistična metoda. Rezultati so predstavljeni v tekstu in grafih. Ugotovili smo, da je število sprejemov proti volji podobno v obeh obdobjih, (4,07 % v prvem in 4,19 % drugem obdobju), vendar se je odstotek uporabe pripomočkov za fizično oviranje zmanjšal iz 15,30 % na 13,59 %.
Ključne besede: duševna motnja, hospitalizacija proti volji, psihiatrična zdravstvena nega, sprejem bolnika proti volji, standard, posebni varovalni ukrep.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 4201; Prenosov: 913
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
VLOGA BOLNIŠNIČNEGA VRTCA PRI PRILAGAJANJU OTROK NA HOSPITALIZACIJO
Dragica Bogatin, 2009, diplomsko delo

Opis: Z izbrano temo, ki nosi naslov: Vloga bolnišničnega vrtca pri prilagajanju otrok na hospitalizacijo, je bil osnovni cilj prikazati vpliv bolnišničnega vrtca na otrokovo telesno, čustveno in zdravstveno počutje ter pomen bivanja staršev s hospitaliziranim otrokom. Predstavljene so odprte bolnišnice, humanizacija hospitalizacije, bolnišnični vrtec, pomen vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu in dejavnosti, ki se izvajajo v njem. Poglavju o pravicah otrok, staršev, hospitaliziranih otrok in dolžnostih staršev ob otrokovih pravicah sledi poglavje, ki zajema bolnega otroka v različnih okoljih, otrokovo vedenje in doživljanje med boleznijo. Sledi otrokova navezanost na starše, ločitev od njih, bivanja staršev skupaj s hospitaliziranim otrokom, posledice dolgotrajne hospitalizacije otroka v bolnišnici in kasneje doma. Empirični del diplomskega dela sestavlja anketa, ki je bila namenjena staršem hospitaliziranih otrok, ter anketa za zdravstveni kader otroškega oddelka. Z anketo za starše smo želeli ugotoviti prepoznavnost bolnišničnega vrtca med starši, vključevanje otroka v bolnišnični vrtec in njegov vpliv k boljšemu počutju hospitaliziranega otroka. Z anketo za zdravstveni kader otroškega oddelka pa smo želeli ugotoviti, kaj bolnišnični vrtec predstavlja za njih in njihovo delo. Iz rezultatov obeh anket je razvidno, da je bolnišnični vrtec prepoznaven med starši hospitaliziranih otrok, da ima »pozitivno« vlogo pri otrokovem počutju in njegovem prilagajanju na trajajočo hospitalizacijo. Starši se, v kolikor imajo možnost, odločajo za »bivanje« skupaj s hospitaliziranim otrokom in ga spodbujajo pri vključevanju v bolnišnični vrtec. Vključevanje bolnih otrok v bolnišnični vrtec s strani zdravstvenega kadra je spodbudno in predstavlja zapolnitev otrokovega časa, pomoč pri boljšem počutju in hitrejšem okrevanju.
Ključne besede: Ključne besede: bolni otroci, pravice, starši, hospitalizacija, bolnišnični vrtec, navezanost.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2031; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

3.
Neprostovoljna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami z vidika varstva človekovih pravic
Brigita Bubnjar, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo poskuša prikazati slovensko in mednarodno pravno ureditev področja neprostovoljne hospitalizacije oseb z duševnimi motnjami v zvezi s katero ostajajo nekateri neprijetni spomini iz bližnje preteklosti, ko se je ta izvajala pretežno iz političnih razlogov. Ukrep neprostovoljne hospitalizacije odpira poleg pravnih še nekatera etična vprašanja. Temeljna zahteva, ki jo je potrebno postaviti je, da zdravniki spoštujejo človekove pravice ter z zakonom predpisan postopek, kar v prvi vrsti predstavlja udejanjanje pravic do zakonitega in poštenega sojenja. Svoboda je namreč preveč pomembna pridobitev demokratične družbe, da bi odločitve o njej prepustili le psihiatrom.
Ključne besede: duševne motnje, neprostovoljna hospitalizacija, mednarodni pravni dokumenti, ureditev v Republiki Sloveniji, primerjalno pravni vidik, človekove pravice.
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 2784; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (445,45 KB)

4.
5.
6.
PRAVNI VIDIK FORENZIČNE PSIHIATRIJE
Simona Nimac, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravna podlaga forenzične psihiatrije. Forenzična psihiatrija se je razvijala skozi zgodovinska obdobja (od rimske dobe pa do 21. stoletja) saj je oblast v primeru kaznivega dejanja forenzičnega storilca kaznovala na različne načine. V Sloveniji, v Mariboru je bila tudi otvoritev enote za forenzično psihiatrijo, čeprav dodatni oddelek še ni odprt. Kljub težavam, ki jih forenzična psihiatrija ima, je njeno delovanje nujno za zagotovitev uspešnega zdravljenja forenzičnih storilcev, ki so pri tem zaradi varnosti ločeni od preostalih bolnikov. Forenzični bolniki so za uveljavljanje svojih pravic prosili za pomoč varuha za človekove pravice. Psihiatrija in pravo se srečujeta na področju psihiatričnega izvedenstva, zdravljenja psihiatričnih bolnikov brez njihove privolitve in varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Ključne besede: forenzična psihiatrija, psihiatrično izvedenstvo, neprostovoljna hospitalizacija, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravni vidik.
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1671; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (344,53 KB)

7.
Uspešnost skupnostne psihiatrične obravnave oddelka za psihiatrijo
Marija Zidarič, 2012, magistrsko delo

Opis: Na oddelku za psihiatrijo smo začeli izvajati ambulantno skupnostno psihiatrično obravnavo (v nadaljevanje ASPO.) Psihiatrična rehabilitacija v skupnosti zajema: načrtovanje ciljev za izboljšanje pacientovega funkcioniranja, učenje veščin na domu, vključevanje pacientov v programe nevladnih in drugih organizacij in postopno zmanjševanje stopnje podpore. Namen raziskave je bil, ugotoviti ali je dejavnost, ki jo opravljamo v domačem okolju v okviru ASPO, dosegla svoj namen, to je zmanjšanje števila institucionalnih obravnav. Evropska unija namenja duševnemu zdravju vse več pozornosti, sprejela je vrsto strateških dokumentov in tako je slovenski zakonodajalec leta 2008 sprejel Zakon o duševnem zdravju v okviru javne službe. S podpisoma deklaracije o duševnem zdravju in akcijskega načrta za duševno zdravje v Evropi na ministrski konferenci v Helsinkih, januarja 2005, se je tudi Slovenija zavezala k implementaciji obravnave psihiatričnih pacientov v skupnosti. Gre za premik iz tradicionalne bolnišnične obravnave k obravnavi v domačem okolju, ki je posledica razvoja sodobnih pristopov k zdravljenju duševne motnje, boljše uspešnosti zdravljenja le-te ter splošne družbene osveščenosti glede duševne bolezni. Metodologija raziskovanja V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in komparativno raziskovalno metodo. Podatki o delovanju programa ASPO ter o številu vključenih pacientov so dobljeni iz podatkovne baze bolnišničnega sistema MEDIS. V raziskavi je sodelovalo 18 pacientov, ki so eno leto vključeni v ASPO, ter so se že pred tem zdravili na oddelku za psihiatrijo. Rezultati V raziskavi smo ugotovili, da se je z vključitvijo v ASPO število hospitalizacij zmanjšalo za 57,14 %. Obiski v psihiatrični urgentni ambulanti so se zmanjšali za 68,18 %. Ležalna doba se je skrajšala za 78,15 %. Sklep Z raziskavo smo primerjali število hospitalizacij, dolžino hospitalizacij in število obiskov v urgentni psihiatrični ambulanti pred in po vključitvi v program ASPO. Število in dolžina hospitalizacij se je skrajšala, prav tako se je zmanjšal obisk v urgentni psihiatrični ambulanti. Po vseh kazalcih smo ugotovili, da je obravnava pacientov, ki so vključeni program ASPO, uspešna in kakovostna.
Ključne besede: ambulanta za skupnostno psihiatrično obravnavo (ASPO), duševne motnje, hospitalizacija, Nacionalni program dušenega zdravja, zdravstvena nega.
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 2483; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (562,60 KB)

8.
OBRAVNAVA PACIENTA S SAMOMORILNIM VEDENJEM V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Kristijan Bohak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomorilno vedenje je značilnost vseh življenjskih obdobij. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji. Ker se Slovenija glede poskusov in umrljivosti zaradi samomorov uvršča med bolj ogrožene države, se ekipe nujne medicinske pomoči na terenu pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. V diplomskem delu predstavljamo sociološke vidike samomora, dejavnike tveganja za samomorilno vedenje, urgentna stanja v psihiatriji, pristop in prevoz samomorilno ogrožene osebe v bolnišnico ter hospitalizacijo proti volji pacienta in vlogo policije pri tem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji. Zanimalo nas je, kako pogosto in s katerim načinom samomora oz. samomorilnega vedenja, se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Z raziskavo smo ugotovili, da se zdravstveni reševalci pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. Po načinu izvedbe samomora se pri svojem delu na terenu srečujejo z različnimi metodami, največ z zastrupitvami, z obešanjem, z orožjem in z ostrimi predmeti.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, pacient, nujna medicinska pomoč, zdravstveni reševalec, neprostovoljna hospitalizacija
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1835; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
RAZŠIRJENOST UPORABE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE MED OSEBAMI S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU
Klavdija Leskovar, 2013, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osebe s težavami v duševne zdravju se težje socialno vključujejo, saj so pogosto deležni stigmatizacije s strani družbe. Sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) ponuja mnoge možnosti in priložnosti za večjo kakovost življenja osebam s težavami v duševnem zdravju, zaradi česar je bil namen diplomskega dela preučiti nivo uporabe IKT ter vpliv in potenciale pri obravnavi, rehabilitaciji in nato ponovnemu vključevanju oseb s težavami v duševnem zdravju v družbo. Metode: V sklopu izvedene raziskave smo razvili nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 30 anketnih vprašanj. Pri anketiranju je sodelovalo 100 anketirancev iz 16 enot organizacije Ozara Slovenija. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodologijo raziskovanja. V okviru kvantitativne raziskave smo s pomočjo programa IBM SPSS Statistic 19 izvedli analizo frekvenc, analizo srednjih vrednosti, križnih tabel, Hi-kvadrat test in Spearmanov test, v okviru kvalitativne analize pa smo izvedli integrativno vsebinsko analizo. Na podlagi rezultatov smo pripravili ustrezno interpretacijo skozi katero smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da osebe s težavami v duševnem zdravju sodobno IKT v veliki meri uporabljajo, in sicer prevladuje gledanje televizije (92 %), uporaba mobilnega telefona (89 %), poslušanje radia (83 %), uporaba računalnika (62 %), v najmanjši meri in sicer v 15 % pa anketirani uporabljajo prenosni multimedijski predvajalnik. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotovili obratno sorazmernost med pogostostjo uporabe računalnika in starostjo, kar pomeni, da starejši kot so ljudje, manj uporabljajo računalnik, ter mlajši kot so ljudje, bolj uporabljajo računalnik. Diskusija: Ljudem s težavami v duševnem zdravju predstavlja sodobna IKT pomembno sredstvo za prebiranje novic, prav tako pa tudi kot sredstvo za sporazumevanje s prijatelji in znanci. Raziskave so na področju uporabe IKT s strani oseb s težavami v duševnem zdravju nekoliko redkejše, vendar pa glede na dejstvo, da so prav rezultati naše raziskave pokazali pozitiven vpliv uporabe IKT bi bilo potrebno v prihodnosti več sredstev nameniti prav izvajanju raziskav na tem področju, primerne bi bile predvsem dodatne longitudinalne študije, ki bi se osredotočale predvsem na vpliv uporabe IKT preko neposrednega preučevanja indikatorjev kakovosti življenja.
Ključne besede: duševno zdravje, duševna bolezen, hospitalizacija, rehabilitacija, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT).
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1306; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

10.
Vpliv blage nedonošenosti na dolžino bivanja v bolnišnici po rojstvu
Mirjana Naveršnik, Silva Burja, Dušanka Hajdinjak, Alojz Tapajner, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: IZHODIŠČA. Pojavnost prezgodnjih porodov narašča. Večino prezgodaj rojenih otrok predstavljajo blago nedonošeni novorojenčki (gestacijska starost od 34 sup 0/7 (34 tednov in 0 dni) do 36 sup 6/7). Prisotna je potreba po testiranju hipoteze, da pogostejša obolevnost v tej skupini pomembno podaljšuje dolžino bivanja v porodnišnici. METODE. V retrospektivno raziskavo smo zajeli populacijo novorojenčkov, rojenih na Oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letu 2008 z gestacijsko starostjo od 34 do 42 tednov. Podatke smo pridobili iz dveh podatkovnih baz, in sicer iz Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije in Medicinskega informacijskega sistema Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Novorojenčke smo razdelili v skupino donošenih (n = 1.861) in skupino blago nedonošenih novorojenčkov (n = 100). Enota preučevanja je bila dolžina bivanja v bolnišnici po rojstvu. Preiskovali smo naslednje spremenljivke in njihov medsebojni vpliv na dolžino bivanja v bolnišnici: način poroda, dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica in dehidracija. REZULTATI. Povprečna dolžina bivanja v bolnišnici je bila pri blago nedonošenih novorojenčkih 7,7 dni, pri donošenih pa 4,2 dni. Razlika je bila statistično značilna (p < 0,001). Statistično značilno pogostejši carski rez v skupini blago nedonošenih in značilno pogostejša pojavnost opazovanih spremenljivk (dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica, dehidracija) in njihova obravnava so statistično pomembno podaljšali bivanje v bolnišnici. ZAKLJUČKI. Rezultati raziskave so potrdili hipotezo o statistično pomembno povečani obolevnosti v skupini blago nedonošenih novorojenčkov in pomembno povečani potrebi po obravnavi v enoti posebne nege ter podaljšanem bivanju v bolnišnici po rojstvu. Zato je potrebno trezno odločanje zlasti ob indukciji poroda ali elektivnem carskem rezu v zgodnejših terminih.
Ključne besede: nedonošenčki, nedonošenost, bolnišnično zdravljenje, hospitalizacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 562; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici