| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kako pripraviti študenta na inkluzivno šolo
Maja Umek, Marjeta Zabukovec, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Inkluzivni pouk poudarja optimalen razvoj potencialov vseh učencev. Izhodišče pouka je vsak posamezen učenec z vsemi svojimi razvojnimi, socialnimi, kulturnimi in drugimi posebnostmi. Načrtovanje in vodenje pouka, osredinjenega na učenca, je študentom razrednega pouka v preteklih letih pri nastopih družboslovja predstavljalo eno glavnih zahtev in tudi težav. Ugotovili smo, da je eden od razlogov teh težav tudi v klasični naravnanosti in organizaciji hospitacij in nastopov, zato smo zasnovali nov model nastopov in ga v študijskem letu 2010/11 prvič izvedli. V prispevku predstavljamo evalvacijo tega novega modela nastopov pri didaktiki družboslovja z vidika osredinjenosti pouka na učence. Ugotavljali smo: stališča študentov o inkluziji, načine prilagajanja pouka učencem s posebnimi potrebami ter mnenje študentov in učiteljev o novem modelu nastopov.
Ključne besede: inkluzivni pouk, inkluzija, didaktika družboslovja, učenci s posebnimi potrebami, nastopi, hospitacije
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 580; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (86,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
E-hospitacije
Marjan Krašna, Smiljana Gartner, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Učna praksa je zelo pomembna sestavina izobraževanja učiteljev. Je neskončni proces prenašanja znanja med generacijami. Učitelji morajo poznati načine poučevanja in snov, ki jo poučujejo. Učna praksa je večstopenjski proces. V prvem koraku se bodoči učitelji učijo teorijo in didaktiko. Naslednji korak je test v kontroliranem okolju, kjer preverijo svoje sposobnosti in priprave med svojimi kolegi. Temu sledi opazovanje pouka - hospitacija na šolah, kjer vidijo delo učitelja v praksi. Zaključek je v pedagoški praksi, kjer živijo s šolo, z razredom in učenjem. Zadnja dva koraka se izvajata v razredu med učenci. Tako naj bi bodoči učitelji začutili pristno vzdušje v razredu in se pripravili za svoj poklic. Študenti na hospitacijah v razredu predstavljajo motnjo in že njihova prisotnost spremeni vzdušje v razredu. V našem poskusu smo želeli minimizirati vpliv opazovalcev na obnašanje otrok v razredu, kjer smo kot edini tujek v razredu imeli daljinsko kontrolirano kamero. Didaktik in ostali študenti so izvajali hospitacijo na oddaljeni lokaciji, torej e-hospitacijo. Opazili smo spremembe v obnašanju otrok. Bili so manj obremenjeni kot v primeru hospitiranja v razredu. Ob primerni infrastrukturi lahko opazujemo obnašanje učencev v razredih v različnih državah, primerjamo pristope in prenašamo primere dobre prakse med različnimi učnimi okolji. Tehničnih preprek ob uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije ni več, imamo pa moralno-pravne probleme. Vse te probleme moramo rešiti, če želimo na tak način izboljšati šolanje učiteljev in odgovoriti na vprašanje: "Kje so meje opazovanja oz. poseganja v zasebnost?"
Ključne besede: izobraževanje, e-izobraževanje, videoprenos, hospitacije, IKT, večjezičnost, etika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 628; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (589,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE V JAVNI DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI MONTESSORI
Lucija Hebar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo naredili primerjavo med didaktično-metodičnimi značilnostmi pouka slovenščine v javni devetletni osnovni šoli in v osnovni šoli montessori v prvi triadi. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili življenje in delo ustanoviteljice osnovne šole montessori, gospe Marije Montessori, značilnosti te šole in didaktični material ter značilnosti javne devetletne osnovne šole in didaktični material javne osnovne šole. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi in z različnim didaktičnim materialom oziroma različnimi učnimi pripomočki pripeljeta učence do znanja. Primerjavo med obema šolama smo naredili na treh področjih, in sicer primerjave splošnih ciljev predmeta, primerjave minimalnih standardov znanja in primerjave učnih sredstev pri predmetu slovenščina v prvi triadi. Pri primerjavi splošnih ciljev smo ugotovili, da ni nobenih razlik. Pri primerjavi minimalnih standardov znanja smo ugotovili, da obstajajo razlike v številu, v javni devetletni osnovni šoli je več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Največ razlik smo ugotovili pri primerjavi učnih sredstev, do razlik pa prihaja tudi v načinih opismenjevanja. V obeh osnovnih šolah smo opravili tudi hospitacije. Primerjali smo način poučevanja učiteljev in ugotovili velike razlike.
Ključne besede: Pouk slovenščine, javna devetletna osnovna šola, osnovna šola montessori, prva triada, didaktični material, splošni cilji predmeta, minimalni standardi znanja, učna sredstva, hospitacije
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 2074; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
RAVNATELJEVO SPREMLJANJE IN USMERJANJE UČITELJEVEGA DELA
Nina Tement, 2011, diplomsko delo

Opis: Velikega pomena je, da šole učencem nudijo kakovostno izobrazbo in da zaposlujejo ljudi, ki svoje poučevanje nenehno izboljšujejo in ga prilagajajo razmeram v bližnjem okolju in po svetu. Kakovostna izobrazba namreč omogoča učencem, da se razvijejo v odgovorne in samozavestne osebe, ki znajo preživeti v informacijski dobi, katero zaznamuje hitro povečevanje števila informacij. V praksi pa smo še vedno velikokrat priča individualizmu v šolah, zavračanju novih idej in medsebojnega sodelovanja. Ravnatelji, katerih glavna naloga bi morala biti skrb za kakovostno šolo, saj je to vendar glavni namen te organizacije, so zasipani s kupi administrativnih obvez in izgubljajo stik s tem, kar je v šoli zares pomembno. Zato sem v teoretičnem delu diplomskega dela predstavila pomembnost in pravilen način izvajanja spremljave učiteljevega dela. Predvsem sem se osredotočila na neposredno opazovanje učnega procesa (hospitacije), ki ima veliko neizkoriščenega potenciala v slovenskih šolah. S pravilnim, pogostejšim in doslednejšim izvajanjem, bi lahko nepredstavljivo izboljšali kakovost učenja in poučevanja. V empiričnem delu diplomskega dela sem žal ugotovila, da se v slovenskih šolah hospitacije izvajajo največkrat dvakrat letno in pri učiteljih še vedno pogosto vzbujajo negativne občutke. Da bi spremenili ta negativen odnos, bi morali o koristnosti hospitacij seznaniti že bodoče učitelje, pa tudi spremeniti zakonodajo, ki tako ohlapno določa spremljavo učiteljevega dela. Iz slovenskih šol bi morali pregnati individualizem, zaprtost posameznih oddelkov in strah pred kritiko. Učitelje bi morali motivirati k izboljševanju svojega dela in spodbujati medsebojno sodelovanje ter izmenjavo mnenj na šolah in tudi med šolami. S pozitivnim pristopom k hospitacijam lahko dosežemo večje zadovoljstvo pri učiteljih, večjo kakovost poučevanja in bolj kakovostno šolo. Zakaj se potem še kar upiramo?
Ključne besede: vodenje za kakovost, kakovostna šola, kakovostno učenje in poučevanje, učitelji, ravnatelj, hospitacije, spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 4311; Prenosov: 594
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici