| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen in vloga embalaže ter njen vpliv na živila
Lucija Praprotnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Embalaža je danes široko uporabljana. Poznamo več vrst embalaže, vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Pri uporabi embalaže se pogosto premalo zavedamo nevarnosti, ki jo le-ta lahko predstavlja za naše zdravje. Tako smo se odločili, da na osnovi pregleda obstoječe literature raziščemo, ali je steklo res inertno in kako je z prehajanjem snovi iz plastike in drugih materialov v živila. Ugotovili smo, da je steklo, ki se splošno uporablja za hrambo živil, neoporečno, kar pa ne velja za silikatno in svinčevo steklo. Večje težave so pri plastiki, kjer v hrano prehaja precej oporečnih snovi. V glavnem gre za hormonske motilce, kot so bisfenol A (BPA),bis (2-etilheksil) ftalat (DEHP), dioksini in poliklorirani bifenili (PCB). Ti negativno vplivajo na naše zdravje, saj so kancerogeni, glede na raziskave pa vplivajo tudi na reproduktivno sposobnost. Tudi embalaža iz papirja ni povsem varna, saj se preko in iz papirja v hrano lahko izločajo nevarne tiskarske barve, benzidin in mineralna olja, ki so prav tako dokazano rakotvorne. Pri embalaži iz kovine, ki se pogosto uporablja za izdelavo konzerv, težavo predstavljajo premazi z laki v notranjosti konzerv, ki vsebujejo težke kovine in melamin, med drugim pa tudi hormonske motilce, predvsem BPA. Steklo torej ostaja edina inertna embalaža za živila. Z napredovanjem analitičnih metod je mogoče pričakovati, da se bo seznam neželenih snovi, ki prehajajo iz embalaže v živila, le še povečeval.
Ključne besede: embalaža, steklo, plastika, prehajanje, hormonski motilci
Objavljeno v DKUM: 06.09.2019; Ogledov: 1554; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
HORMONSKI MOTILCI V PLASTIKI: OZAVEŠČENOST MARIBORČANOV O KVALITETI TEKOČE VODE IZ PIP IN PITNIKOV TER UPORABI VODE IZ PLASTENKE
Jan Jurič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na področju naravoslovnih znanosti se pojavlja vedno več raziskav, ki se ukvarjajo z endokrinimi motilci in njihovimi vplivi na zdravje živih organizmov. V zadnjih nekaj letih se veliko pozornosti posveča tudi prehajanju hormonskih motilcev iz embalaž v živila. Med njimi so tudi plastenke, v katerih hranimo vodo. Namen magistrske naloge je bil raziskati, kako dobro so prebivalci Maribora ozaveščeni o poznavanju hormonskih motilcev. Anketni vprašalnik je izpolnilo 93 Mariborčanov oziroma Mariborčank. Osredotočili smo se na njihove dosedanje izkušnje s hormonskimi motilci ter pridobili nekaj pomembnih informacij in stališč glede poznavanja posameznih simptomov, ki jih endokrini motilci povzročajo. Izvedeli smo, kaj Mariborčani menijo o kvaliteti pitne vode v Mariboru ter zakaj nekateri raje posegajo po plastenkah kot po pitnikih. Izvedli smo tudi laboratorijske meritve električne prevodnosti vzorcev vode v plastenkah, potem ko so bile te izpostavljene vročini.
Ključne besede: Hormonski motilci, plastenke, pitniki, javna ozaveščenost
Objavljeno v DKUM: 23.12.2016; Ogledov: 1959; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (423,68 KB)

3.
POMEN DELOVANJA HORMONSKIH MOTILCEV V PREHRAMBENI VERIGI NA ČLOVEKA
Roman Gregorinčič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo proučevali, kako se odzove človeški organizem na hormonske motilce. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali študentje in zaposleni na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, zaposleni na medicinski fakulteti v Mariboru, obeh fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo v Sloveniji, sodelavci v Žitu, d. d., Maribor in nekdanji sodelavci v Marifarmu, d. o. o., Maribor, smo raziskali, kakšen odnos in védenje imajo anketiranci do hormonskih motilcev. Anketo smo izvedli v septembru in oktobru 2014 in v analizo zajeli 60 anketirancev. Namen magistrskega dela z naslovom Pomen delovanja hormonskih motilcev v prehrambeni verigi na človeka je predstaviti posledice delovanja hormonskih motilcev na človeški organizem. Predmet raziskave magistrskega dela je bil predstaviti, kateri hormonski motilci delujejo na endokrini sistem. Z anketo smo dobili informacije glede zastavljenih vprašanj. Za analizo rezultatov smo uporabili računalniški program SPSS, statistična testa Friedmanov in Wilcoxonov test predznačenih rangov. Ugotovitve so pokazale, da se anketiranci zavedajo potencialnih nevarnosti hormonskih motilcev. Glede na rezultate ankete smo dognali, da obstajajo statistično pomembne značilne razlike. Gre za vprašanje o prisotnosti hormonskih motilcev v zdravilih. Za hormonske motilce so anketirani največkrat izvedeli na internetu. O vprašanju glede zakonodaje. Kaj je v zvezi z vprašanjem o odgovornosti proizvajalca ter statistično nepomembne razlike glede v starosti anketirancev, in sicer pri mnenju, da HDC-ji vplivajo na kvaliteto življenja.
Ključne besede: hormonski motilci (HDC-ji) / nevroendokrini sistem / žleze z notranjim izločanjem
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 3254; Prenosov: 1759
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
RAZISKAVA ODNOSOV ŠTUDENTOV DO PLASTIKE IN VEDENJA O OBSTOJU HORMONSKIH MOTILCEV
Vesna Medved, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili hormonske motilce in problematiko plastične embalaže od njenih oznak do porabe plastičnih mas. Z anketnim vprašalnikom, katerega so izpolnjevali študentje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter študentje Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, smo raziskovali, kakšen odnos imajo študentje do plastike in kakšno je njihovo védenje o obstoju hormonskih motilcev. Anketiranje smo izvedli v mesecu decembru 2014 in v analizo zajeli 100 študentov iz vsake fakultete. Na podlagi anketnega vprašalnika smo pridobili informacije glede zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Za analizo rezultatov anketnega vprašalnika smo uporabili statistični program SPSS, inačico IBM 21.00 za okolje Windows. Ugotovili smo, da večina študentov uporablja plastične izdelke od nakupa in vse do zaužitja živil. Rezultati so v večini primerov pokazali statistično neznačilne razlike odgovorov. Ugotavljamo, da se študentje ne zavedajo potencialnih nevarnosti plastične embalaže in so glede njenih označb neinformirani. Neozaveščenost se kaže tudi pri odgovorih v zvezi s potencialnimi nevarnostmi delovanja hormonskih motilcev. Kljub temu obstajajo statistično značilne razlike, katere smo zasledili pri sedmih vprašanjih. Gre za vprašanja o pogostosti uporabe vnaprej pripravljene hrane v plastični embalaži (p = 0,013), vprašanju poznavanja označb (p = 0,015), BPA (p = 0,044) in PC/PLA (p = 0,044), vprašanju živil v razsutem stanju (p = 0,013), vprašanju vpliva hormonskih motilcev na izločanje ščitničnega hormona (p = 0,000), vprašanju zmanjšanja nivoja testosterona oz. nivoja estrogena zaradi delovanja hormonskih motilcev (p = 0,000), vprašanju izbora rib (p = 0,000) ter vprašanju v zvezi z DDT-jem (p = 0,000). Na podlagi rezultatov sklepamo, da študentje odkrivamo svet skozi učbenike. Dolga leta sedimo v inštitucijah in skušamo razumeti, kar nam govorijo, za znanje smo testirani in ocenjeni, teorije pa ne znamo prenesti v prakso.
Ključne besede: hormonski motilci, plastika, embalažni materiali
Objavljeno v DKUM: 27.07.2015; Ogledov: 1675; Prenosov: 333  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (958,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici