| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
HORIZONTALNI MONITORING V SLOVENIJI
Marko Štante, 2013, diplomsko delo

Opis: Povzetek Plačevanje davkov je privilegij državljanov, hkrati pa tudi privilegij države, da ji davkoplačevalci zagotavljajo vir za njeno delovanje. V družbi je pomemben odnos davkoplačevalcev do davkov, davčne politike, davčnih inšpekcij in pravičnosti ter učinkovitosti davčne uprave. Davčne uprave se v zadnjem obdobju soočajo z izzivi, kako izboljšati izpolnjevanje davčnih obveznosti in kako omenjena sredstva, ki jih imajo pri tem na voljo, usmeriti v tiste aktivnosti, ki bi prinesle maksimalne učinke. V Sloveniji je bil leta 2010 vpeljan model horizontalnega monitoringa po vzgledu nizozemskega modela, ki spreminja razmerje med davčno upravo in zavezancem iz vertikalnega v horizontalnega. Slednji temelji na treh ključnih vrednotah: medsebojnemu zaupanju, razumevanju in transparentnosti. Na teh vrednotah pa je bil konstituiran naš model horizontalnega monitoringa. Zasnovan je bil z namenom vzpostavitve z velikimi davčnimi zavezanci, in sicer; finančne in zavarovalne družbe, farmacevtske družbe ter velike gospodarske družbe iz drugih dejavnosti. Za razliko od nizozemskega modela se pri našem projektu postopa v 4 korakih, ki so: priprava profila zavezanca za davek, izvedba uvodnega delovnega sestanka, analiza sistema notranjih davčnih kontrol s priporočili ter nadaljnje spremljanje zavezanca (monitoring). Ta projekt, za katerega menim, da je z učinki zadovoljil tako davčno upravo kot davčne zavezance, je nov institut v slovenski davčni zakonodaji. V diplomski nalogi sem poskušal poleg predstavitve projekta in njegovih učinkov raziskati tudi zadovoljstvo davčnih zavezance. Vključena je tudi anketa, ki je bila opravljena z velikimi davčnimi zavezanci, urejenost zakonodaje za omenjeni projekt ter predlogi na tem področju. Horizontalni monitoring so uvedle tudi druge države po svetu in tudi tam se kaže kot dober institut.
Ključne besede: horizontalni monitoring, davčna uprava, prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 2230; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (884,69 KB)

2.
PODATKI IN INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE DAVČNIH OBVEZNOSTI TER VZPOSTAVITEV NOTRANJIH DAVČNIH KONTROL V HORIZONTALNEM MONITORINGU
Darija Šinkovec, 2012, magistrsko delo

Opis: Davčne uprave z namenom povečanja učinkovitosti razvijajo inovativne pristope in uvajajo nove modele, s katerimi želijo izboljšati prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti ter preprečevati utajevanje in izogibanje. Po priporočilih mednarodnih institucij so mnoge davčne uprave uvedle model upravljanja tveganj, ki temelji na dobrem poznavanju zavezancev (obnašanju in tveganjih) ter na upoštevanju razpoložljivih resursov. Ena izmed novosti je tudi horizontalni monitoring, ki ga je v letu 2010 po nizozemskem zgledu vpeljala tudi Davčna uprava Republike Slovenije. Na odločitev za uvedbo pilotnega projekta so pomembno vplivale študije, raziskave in smernice različnih mednarodnih organizacij, ki so omenjene v magistrski nalogi. Nizozemski model horizontalnega monitoringa temelji na treh ključnih vrednotah: medsebojnem zaupanju, razumevanju in transparentnosti. Zasnovan je na sklenjenem sporazumu med davčno upravo in zavezancem, ki med drugim predpostavlja tudi vzpostavljen sistem notranjih kontrol. Še zlasti je primeren za velike davčne zavezance, ki želijo plačevati davčne obveznosti v pravilni višini in niso nagnjeni k utajevanju. Veliki davčni zavezanci so pomembni tudi z vidika višine vplačanih dajatev v javni finančni proračun. Pilotni projekt v Sloveniji je zasnovan na treh projektnih skupinah: za finančne in zavarovalne družbe, za farmacevtske družbe ter velike gospodarske družbe iz drugih dejavnosti. Aktivnosti po podpisu dogovorov o sodelovanju se izvajajo v naslednjih korakih: priprava profila zavezanca za davek, izvedba uvodnega delovnega sestanka, analiza sistema notranjih davčnih kontrol s priporočili ter nadaljnje spremljanje zavezanca (monitoring). Vzporedno s potekom opisanih korakov se zavezancem zagotavlja tudi vnaprejšnja davčna gotovost. Zavezanci za davek morajo tudi za to obliko nadzora, ki v obstoječi davčni zakonodaji še ni posebej opredeljena, zagotavljati podatke in informacije, ki dokazujejo, da so bile davčne obveznosti pravilno in pravočasno plačane ter da so zavezanci vzpostavili notranje davčne kontrole. Prav tako pa določene informacije zagotavljajo tudi davčni organi zavezancem. Magistrska naloga te podatke in informacije podrobneje obravnava in izpostavlja določene posebnosti pri posameznih dejavnostih in pri posameznih vrstah davkov, ki jih plačujejo veliki davčni zavezanci. Magistrska naloga prikazuje tudi rezultate ankete, opravljene z vodstvi velikih gospodarskih družb v Sloveniji glede njihovega interesa za vključitev v tovrstno obliko sodelovanja z davčno upravo. Čeprav je horizontalni monitoring še relativno nova oblika obravnavanja davčnih zavezancev, se v nekaterih državah že uspešno uveljavlja, saj prispeva k izboljšanju sodelovanja med davčnimi zavezanci in davčno upravo, s tem pa k učinkovitejšemu nadzoru ter povečanju prostovoljnega izpolnjevanje davčnih obveznosti.
Ključne besede: Davčna uprava, horizontalni monitoring, prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti, ogrodje notranjih davčnih kontrol
Objavljeno v DKUM: 22.03.2013; Ogledov: 2733; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
ANALIZA KORISTI UVEDBE HORIZONTALNEGA MONITORINGA V IZBRANIH DRŽAVAH
Tajda Ćajić, 2012, diplomsko delo

Opis: V tabeli 1 smo povzeli primerjavo projekta horizontalnega monitoringa med državami in ugotovili smo, da so si tako razlogi za vključitev v projekt kot cilji med seboj zelo podobni. Z uvedbo horizontalnega monitoringa bi se izboljšala davčna kultura, zmanjšale bi se davčne utaje in kvaliteta davčnih storitev bi se izboljšala. To lahko trdimo z razlogom, saj so na nizozemski davčni upravi zaznali pozitivni odziv na projekt, podjetja ga želijo nadaljevati, kar pokaže njihova raziskava, saj kar 94 % podjetij želi nadaljevati s projektom. Tako pozitivnega odziva si želimo tudi v slovenskem davčnem prostoru, manj davčnih utaj, večje medsebojno zaupanje in razumevanje. Horizontalni monitoring spreminja razmerje med davčno upravo in davčnim zavezancem, iz vertikalnega monitoringa, kjer davčna uprava predstavlja represivni organ, v horizontalni monitoring, kjer davčna uprava in davčni zavezanec sodelujeta transparentno, z medsebojnim zaupanjem in razumevanjem poslovnih odnosov. Veliko podjetnikov se želi okoristiti na račun države, ta pa se trudi da bi iz svoje davčne politike to izkoreninila. Iz tega razloga so uvedli projekt horizontalnega monitoringa, za katerega velja, da zakonske in podzakonske pravice in obveznosti ostanejo enake. Davčni zavezanec sprejme odgovornost, da obvešča davčno upravo o morebitnih tveganjih, posreduje svoje vodenje poslovanja, davčna uprava pa sprejme obvezo, da bo v čim krajšem možnem času reagirala na njegovo določeno situacijo.
Ključne besede: horizontalni monitoring, pilotski projekt horizontalnega monitoringa v Sloveniji, horizontalni monitoring na Nizozemskem, horizontalni monitoring na Irskem, horizontalni monitoring v Južni Koreji, horizontalni monitoring v Avstraliji, horizontalni monitoring v Veliki Britaniji, davčni posrednik, Seulska deklaracija.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2012; Ogledov: 2564; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (728,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici