| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbrana mladinska dela o holokavstu
Ana Korošec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo holokavsta v izbranih mladinskih delih. V prvem delu je podan teoretični okvir, ki zajema kratek pregled druge svetovne vojne, opis najbolj znanih koncentracijskih taborišč, kot so Auschwitz, Dachau in Mauthausen, opredelitev holokavsta in mladinske književnosti, značilnosti leposlovnih del za odrasle in mladinskih leposlovnih del o holokavstu ter opis literarnih vrst analiziranih del, v katerih se pojavlja tema holokavsta, s poudarkom na dnevnikih, spominih in zgodovinskih romanih. Holokavst, sistematični genocid, ki ga je med drugo svetovno vojno izvajala nacistična Nemčija s svojimi zavezniki, je navdihnil številne literarne ustvarjalce. Analiza vseh šestnajstih leposlovnih del, med katerimi prevladujejo zgodovinski romani, temelji na njihovi zunanji (število poglavij) in notranji zgradbi (zgodba, snov, teme, motivi, oznaka literarnih oseb, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik, slog, ideje in sporočilo). Analizirana besedila so razvrščena glede na to, ali je avtor hkrati tudi literarni lik oziroma pripovedovalec (dnevniki, spomini) ali ni vpleten v zgodbo (zgodovinske kratke zgodbe, zgodovinske povesti, zgodovinski romani). Neposredna pričevalca holokavsta sta Anne Frank in Elie Wiesel, medtem ko ostali avtorji niso sami izkusili holokavsta, vendar preko literature ozaveščajo bralce o njem. Obravnavana leposlovna dela pomembno prispevajo k poznavanju holokavsta in spodbujajo k poglobljenemu premisleku o človeških vrednotah in smislu vojne.
Ključne besede: Druga svetovna vojna, nacistična koncentracijska taborišča, holokavst, otroške žrtve, mladinska književnost.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
PINTERJEV V PRAH SE POVRNEŠ V SLOVENSKEM PREVODU
Jaka Medved, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je identificirati in opisati prevodne premike, do katerih je prišlo v slovenskem prevodu V prah se povrneš Harolda Pinterja in njihov vpliv na njegov slog. Nekaj več pozornosti smo namenili tematiki holokavsta, ki v drami ni neposredno izražena. Prevodne premike smo ustrezno kategorizirali. Znotraj dialoga smo prevodne premike razvrstili v kategorije, kot so vulgarizmi, ponovne pojavitve in stihomitija, dodajanje in izpuščanje ter druge. Ugotovili smo, da je prevodnih premikov malo, za tiste, ki smo jih našli, pa smo predlagali lastne prevajalske rešitve.
Ključne besede: Harold Pinter, drama, holokavst, prevod, gledališče prevodni premiki, slogovne značilnosti.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1443; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (977,00 KB)

3.
REFLEKSIJA IN BOG V DELU ETTY HILLESUM PRETRGANO ŽIVLJENJE
Ksenja Kožar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pretrgano življenje je naslov knjige, v kateri so zbrani dnevniški zapisi in pisma Etty Hillesum. Etty začne pisati dnevnik leta 1941 na pobudo psihologa in hirologa JuliusaSpiera, in sicer med nemško okupacijo Nizozemske. V prvem delu dnevnika Etty namenja pozornost predvsem nestabilnim čustvom do Spiera, spoprijema se z notranjim kaosom, nezadovoljstvom in žalostjo. Pisanje dnevnika ji služi kot terapija za vzpostavljanje notranjega reda, zunanje okoliščine pa le redko omenja. Diplomsko delo se osredotoča predvsem na refleksijo Etty Hillesum skozi simbole, ki jih najpogosteje omenja, da bi izrazila lastne izkušnje v najtežjih in najbolj grozljivih okoliščinah. Ko postaja njena eksistenca vse bolj ogrožena, odkrije lastnega Boga, katerega dojema povsem nekonvencionalno. Dnevniški zapisi se tako iz terapevtskega orodja za iskanje notranjega reda spremenijo v pogovor z Bogom. Na koncu diplomskega dela obravnavamo Ettyjin odnos do Boga in njeno prehajanje iz mišljenja v delovanje.
Ključne besede: Etty Hillesum, Pretrgano življenje, dnevniška literatura, nacionalsocializem, holokavst, koncentracijska taborišča, preganjanje Judov, Bog.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1393; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (761,42 KB)

4.
Marko Rosner
Boris Hajdinjak, Roman Mirnik, Marjan Toš, Anna-Maria Gruenfelder, Renato Podbersič, Vera Klopčič, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: holokavst, porajmos, genocid, zborniki
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1658; Prenosov: 54
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Potujoča razstava o dobrih ljudeh
Nenad Fogel, Milan Fogel, 2015, katalog

Ključne besede: Šoa - spominjajmo se, holokavst, biografije
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1512; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Pravni predpisi kot odziv na zločine proti človeštvu v zadnjih sto letih
Alenka Kovše, 2012, diplomsko delo

Opis: Pomemben mejnik v mednarodnem pravu predstavljajo konec 19. in v začetku 20. stoletja sprejete Haaške humanitarne konvencije, saj je bila tedaj v obliki obvezujočih mednarodnih konvencij prvič obsojena nečlovečnost vojne. Prav tako so izjemnega pomena štiri Ženevske humanitarne konvencije iz leta 1949 ter dva dopolnilna protokola k Ženevskim konvencijam iz leta 1977. V diplomskem delu sem se osredotočila na pravne predpise v okviru zločinov proti človeštvu; tako sem zasledila, da se je pojem človečnosti prvič pojavil v Martensovi klavzuli. Nato so Francija, Velika Britanija in Rusija v skupni deklaraciji kot kaznivo dejanje proti človečnosti obsodile turške pokole nad Armenci; zdi se, da je to predstavljalo zgolj mrtvo črko na papirju, saj o relevantni izkušnji s prizadevanjem za sojenje hudodelcem lahko govorimo šele v drugi svetovni vojni. Tako je temeljnega pomena Nürnberški statut (iz leta 1945), ki je inkriminiral nečlovečna dejanja nacističnih oboroženih sil. Pravni predpisi so se torej v okviru zločinov proti človeštvu pojavili kot odgovor na pojav fašistoidnosti – glavnega krivca zla, sinonima za odpravo pravne države. Razvoj teh predpisov se je nato nadaljeval v Tokijskem statutu, Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Konvenciji o nezastaranju vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, statutu MKSJ, statutu MKSR in v Rimskem statutu MKS (1998). Zaradi ogromnega števila etap množičnih pobojev se je po II. svetovni vojni porodila ideja o stalnem mednarodnem kazenskem sodišču. Vidimo lahko, da je realizacija te ideje – sojenja storilcem kaznivih dejanj, ki ogrožajo mednarodno skupnost kot celoto – trajala več kot pol stoletja. Ustanovitev MKS v mednarodnih odnosih predstavlja velik uspeh, saj so države dokazale, da so pripravljene sprejeti vladavino prava, kljub temu, da so se morale odpovedati svoji jurisdikciji in posledično tudi delu svoje suverenosti. Po tem ko sem predstavila specifične zločine, sem nanašajoč se na pravne predpise v okviru mednarodnih sodišč povzela tudi »usode« nekaterih oseb, ki so bile odgovorne za najhujša kazniva dejanja.
Ključne besede: zločini proti človeštvu, hudodelstva zoper človečnost, holokavst, genocid, Martensova klavzula, statut, mednarodno kazensko sodišče
Objavljeno v DKUM: 09.01.2013; Ogledov: 4251; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
8.
Vprašanje identitete v romanih Imreja Kertésza Brezusodnost in Kadiš za nerojenega otroka
Katarina Kozole, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena oba v slovenščino prevedena romana madžarskega dobitnika Nobelove nagrade Imreja Kertésza: Brezusodnost (1975) in Kadiš za nerojenega otroka (1990). Obe deli se neposredno in posredno navezujeta na temačna leta 20. stoletja, ki jih je zaznamoval holokavst, zato v diplomskem delu kratko osvetljujemo zgodovinsko ozadje. Poudarek diplomskega dela je predvsem na vprašanju identitete. Na eni strani se pojavlja vprašanje identitete posameznika, ki je »vržen« v koncentracijsko taborišče, kjer se ne more vzpostaviti kot subjekt, kjer je človek degradiran, njegovo dostojanstvo uničeno in kjer je onemogočeno njegovo svobodno delovanje. Na drugi strani se soočamo s skupinsko identiteto, s katero pa se identiteta posameznika ves čas prepleta. V ospredje je postavljena verska — židovska — identiteta ter težava posameznika pri samoidentificiranju sebe kot pripadnika religiji, ki je ne razume, ne pozna in zato tudi ne sprejema kot svoje. Podrobneje obravnavamo tudi kulturno in nacionalno identiteto. Na koncu je predstavljeno še razmerje med usodo in svobodo, kakor ga doživljajo liki v obeh zgoraj omenjenih romanih.
Ključne besede: Imre Kertész, Brezusodnost, Kadiš za nerojenega otroka, madžarska književnost, holokavst, židovstvo, identiteta
Objavljeno v DKUM: 23.07.2010; Ogledov: 2582; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (434,08 KB)

Iskanje izvedeno v 1.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici