| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NEKATERIH MIKRO- IN NANONOSILCEV ZA IMOBILIZACIJO ENCIMOV
Gordana Hojnik Podrepšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva sklopa, v katerih smo razširili dosedanje raziskave na področju priprave magnetnih nanodelcev, njihove funkcionalizacije in imobilizacije encimov na tako pripravljene mikro- in nanonosilce. Osrednji cilj disertacije je priprava magnetnih nanodelcev z metodo obarjanja ali koprecipitacije železovih (II) in železovih (III) ionov v alkalnem mediju, funkcionaliziranih s hitozanom po treh različnih metodah; metodi mikroemulzije, suspenzijske zamreževalne tehnike in kovalentne vezave. Podrobna karakterizacija tako pripravljenih nosilcev je bila izvedena s pomočjo presevne elektronske mikroskopije, vrstične elektronske mikroskopije, rentgenske praškovne difrakcije, z dinamičnim sipanjem laserske svetlobe, laserskim granulometrom in merjenjem specifične magnetizacije. Tako smo opazovali morfologijo in lastnosti magnetnih nosilcev. Površinsko funkcionalizacijo s hitozanom za doseganje višje funkcionalnosti smo potrdili s pomočjo energijskodisperzijske spektroskopije, termične analize, potenciometrične titracije in s Fourierevo transformacijo. Z mikrobiološkim testiranjem je bil določen vpliv magnetnih mikro- in nanonosilcev na rast mikrobnih kultur. Nadalje smo magnetne mikro- in nanodelce, prevlečene s plastjo hitozana, uporabili kot nosilce za imobilizacijo holesterol oksidaze (EC 1.1.3.6). S spreminjanjem različnih pogojev, kot so koncentracija encima, koncentracija in vrsta mrežnega povezovalca glutaraldehida ali pentaetilen heksamina ter hitrost stresanja, smo ugotovili, kako se spreminja učinkovitost imobilizacije encima ter kolikšen delež aktivnosti se pri tem ohrani v primerjavi s prostim encimom. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze smo določili z reakcijo oksidacije holesterola. Optimalni reakcijski pogoji imobilizacije holesterol oksidaze na magnetne mikro- in nanonosilce so bili doseženi pri koncentraciji encima 1 mg/mL ob uporabi 0,02 M pentaetilenheksamina kot mrežnega povezovalca. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 79,03 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane holesterol oksidaze pri ponovni uporabi dobra. V drugem sklopu je opisana priprava zamreženih encimskih skupkov iz encima celulaze (EC 3.2.1.4). Postopek priprave zamreženih encimskih skupkov vključuje dva pomembna koraka, in sicer obarjanje encima z dodatkom obarjalnega reagenta in zamreženje encimskih molekul z glutaraldehidom. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji glutaraldehida 0,0625 % (v/v) in uporabi etanola kot obarjalnega reagenta. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov smo določili z reakcijo hidrolize celuloze. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 93,95 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane celulaze pri ponovni uporabi dobra.
Ključne besede: magnetni nanodelci, imobilizacija encimov, hitozan, holesterol oksidaza, celulaza, zamreženi encimski skupki.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2015; Ogledov: 2429; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

2.
IMOBILIZACIJA HOLESTEROL OKSIDAZE NA MAGHEMITNE NANODELCE MODIFICIRANE S HITOZANOM
Sara Tominc, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je sinteza magnetnih maghemitnih nanodelcev, prevlečenih s hitozanom po treh različnih postopkih in imobilizacija specifičnega biokatalizatorja, holesterol oksidaze, na tako pripravljen nosilec. Primerjali smo ohranjeno aktivnost encima holesterol oksidaze po končanem procesu imobilizacije in učinkovitost imobilizacije encima na maghemitne nanodelce, prevlečene s hitozanom po treh različnih postopkih. S spreminjanjem procesnih pogojev smo želeli ugotoviti kateri delci bi bili najprimernejši za imobilizacijo encima holesterol oksidaze. Spreminjali smo koncentracijo mrežnega povezovalca glutaraldehida, hitrost stresanja in vrsto stresanja pri imobilizaciji encima, vrsto mrežnega povezovalca in koncentracijo encima holesterol oksidaze. Zanimala nas je tudi stabilnost imobiliziranega encima v primerjavi s prostim encimom in vpliv večkratne uporabe imobiliziranega encima na ohranjeno aktivnost encima. Najvišjo ohranjeno aktivnost in učinkovitost smo dosegli pri imobilizaciji encima na maghemitne nanodelce, prevlečene s hitozanom po tretjem postopku (metoda kovalentne vezave) in dodatku mrežnega povezovalca PEHA (0,02 M). Najboljše pogoje smo dosegli pri koncentraciji encima 1 mg/mL, pri hitrosti stresanja 300 rpm in času imobilizacije 24 ur. Tako imobiliziran encim smo lahko ponovno uporabili in z njim smo izvedli deset ciklov. Po 122 urah pa encim ni bil več aktiven.
Ključne besede: imobilizacija encima, holesterol oksidaza, maghemitni nanodelci, ohranjena aktivnost encima, učinkovitost imobilizacije
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2182; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Nanostrukturirani materiali za imobilizacijo biokatalizatorja.
Franja Šulek, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi je nazorno predstavljen postopek sinteze magnetnih nanodelcev iz železovega oksida maghemita, γ-Fe2O3, za vezavo biokatalizatorja. Magnetni nanodelci, ki v zadnjih letih vse bolj pridobivajo na vrednosti kot potencialni encimski nosilci, so bili najprej sintetizirani z metodo obarjanja ali koprecipitacije železovih (II, Fe2+) in železovih (III, Fe3+) ionov v alkalnem mediju pri hitrem mešanju in visoki temperaturi. Površinska funkcionalizacija magnetnih nanodelcev je bila izvedena v dveh stopnjah. Primarna funkcionalna prevleka iz silicijevega dioksida (SiO2), ki delcem daje predvsem višjo stabilnost, je bila sintetizirana pri striktno kontroliranih reakcijskih pogojih iz natrijevega silikata ali Na2SiO3. Sekundarni funkcionalni sloj za doseganje višje funkcionalnosti in reaktivnosti površine nanodelcev je bil sintetiziran iz organskih molekul aminosilana ali 3-(2-aminoetilamino)-propil-dimetoksimetilsilana v kislem mediju. V nadaljnjem so bili tako površinsko spremenjeni magnetni nanodelci uporabljeni za imobilizacijo specifičnega biokatalizatorja holesterol oksidaze (ChOx, EC 1.1.3.6) iz Corynebacterium sp. Analiza magnetnih nanodelcev z imobilizirano ChOx je pokazala, da so imeli nanodelci značilno obliko kroglice ali sfere s povprečnim premerom 50,2 nm. Vezava holesterol oksidaze je bila uspešno potrjena tudi s FT-IR tehniko. Učinkovitost imobilizacije na magnetni nosilec je znašala 92 % pri uporabljeni koncentraciji encima 100 µg mL-1. Aktivnost imobilizirane ChOx na magnetne nanodelce, prevlečene s tanko plastjo silikatne prevleke premera 3 nm, je bila 57 % v primerjavi z aktivnostjo ChOx. Študija vpliva pH-vrednosti in temperature na aktivnost in stabilnost encimskega preparata je pokazala, da ima imobilizirana ChOx višjo toleranco na spremembo pH-vrednosti okolja in višjo termično stabilnost. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane ChOx pri ponovni uporabi dobra. V drugem delu doktorske disertacije je opisana priprava aktivnih encimskih skupkov iz encima peroksidaze (HRP, EC 1.11.1.7), pridobljenega iz navadnega hrena (lat.: Armoracia rusticana or Cochlearia armoracia), in postopek zamreženja le-teh z glutaraldehidom za pripravo končne oblike stabilnih zamreženih encimskih skupkov ali na kratko CLEAs. Postopek priprave CLEAs je bil razdeljen na dva ključna dela, in sicer, na obarjanje topnega ali nativnega encima s pomočjo ustreznega obarjalnega reagenta, in na nadaljnjo zamreženje tako izoborjenega encima s pomočjo mrežnega povezovalca. Končni videz CLEAs je podoben motni suspenziji, v kateri so jasno vidni skupki encimov, značilne sferične oblike in premera okrog 250 nm. Uspešno smo sintetizirali zamrežene encimske skupke iz hrenove peroksidaze pod različnimi testnimi pogoji. Končna aktivnost encimskih skupkov iz HRP je bila 83 %. Zamrežene encimske skupke smo sintetizirali v prisotnosti encima albumina iz kokošjih jajc in funkcionalnega aditiva, penta-etilen-heksanamina (PEHA). Encim albumin poveča stabilnost encimskih skupkov, medtem ko PEHA poveča število prostih amino skupin (-NH2) na zunanji površini encima HRP, kar poenostavi postopek zamreženja encimskih delcev z mrežnim povezovalcem.
Ključne besede: imobilizacija biokatalizatorja, encimski nosilci, nanostrukturirani materiali, magnetni nanodelci, površinska funkcionalizacija, zamreženi encimski skupki, stabilizacija biokatalizatorja, holesterol oksidaza, hrenova peroksidaza
Objavljeno v DKUM: 04.05.2011; Ogledov: 4637; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

4.
OPTIMIZACIJA PARAMETROV ZA SINTEZO ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV IZ ENCIMA HOLESTEROL OKSIDAZE
Nataša Smrečnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Delo opisuje optimizacijo ključnih parametrov za sintezo katalitično aktivnih zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) iz holesterol oksidaze (ChOx, EC 1.1.3.6). Optimizacija reakcijskih parametrov za sintezo CLEAs je obsegala iskanje optimalnega obarjalnega reagenta, optimalne koncentracije mrežnega povezovalca, optimalne koncentracije biokatalizatorja ChOx ter optimalnega koncentracijskega razmerja med holesterol oksidazo in inertnim proteinom albuminom iz kokošjih jajc (Egg albumin, EA). Sinteza zamreženih encimskih skupkov je bila razdeljena na dva ključna dela; na obarjanje topnega oziroma nativnega biokatalizatorja z ustreznim organskim topilom in na zamreženje tako izoborjenega biokatalizatorja s pomočjo mrežnega povezovalca. V našem primeru smo uspešno sintetizirali zamrežene encimske skupke iz holesterol oksidaze. Aktivnost zamreženih encimskih skupkov smo določili z reakcijo oksidacije holesterola. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji encima ChOx 2 mg/mL in koncentraciji ogrodnega proteina albumina 2 mg/mL. Ugotovili smo, da je bila aktivnost zamreženih encimskih skupkov iz biokatalizatorja holesterol oksidaze najvišja pri koncentraciji glutaraldehida 1,8 % (v/v) in acetonu kot obarjalnemu reagentu. Končna aktivnost CLEAs iz holesterol oksidaze pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 94 %.
Ključne besede: zamreženi encimski skupki, imobilizacija, holesterol oksidaza, optimizacija, reakcijski parametri
Objavljeno v DKUM: 19.01.2011; Ogledov: 3260; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 16.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici