| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 17 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Modeliranje zgodnje napovedi stopnje alfa-kislin pri hmelju (Humulus lupulus L.)
Viljem Pavlovič, Andreja Čerenak, Martin Pavlovič, Iztok Jože Košir, Črtomir Rozman, Marko Bohanec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Analiza soodvisnosti med meteorološkimi spremenljivkami in stopnjo alfa-kislinv kultivarjih hmelja je v obdobju 1994-2008 pokazala, da se slovenski kultivarji zelo podobno odzivajo na vremenske vplive. Testirali smo vplive temperature zraka, količine padavin in dolžine sončevega obsevanja na količino alfa-kislin v storžkih. Vse proučevane meteorološke spremenljivke kažejo v določenih fenoloških fazah hmeljne rastline od najmanj zmerne do visoke stopnje soodvisnosti s stopnjami alfa-kislin testiranih kultivarjev hmelja. Te lahko združimo glede na meteorološke odzive v dve skupini. Aurora, Celeia in Savinjski golding kažejo zelo visoko pozitivno medsebojno korelacijo (r=0,9; p<0,001). Na osnovi analiz soodvisnosti med stopnjami alfa-kislin v kultivarjih hmelja in meteorološkimi spremenljivkami je oblikovan osnutek modela za zgodnje napovedi alfa-kislin za kultivarje hmelja na območju Slovenije. Razultati aplikacije modela potrjujejo njegovo uporabnost za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: hmelj, alfa-kisline, vremenski podatki, modeliranje, simulacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1223; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

13.
14.
ELIMINACIJA HMELJEVEGA LATENTNEGA VIROIDA (HLVd) PRI KRIŽANCU HMELJA (Humulus lupulus L.) Z OZNAKO 31/299
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu raziskovali pridobivanje brezviroidnih rastlin iz meristemskega tkiva hmelja, križanca z oznako 31/299. Iz terminalnih in lateralnih brstov je bilo v sterilnih pogojih izoliranih 298 meristemov, ki smo jih položili na MS gojišče z 9µM BAP (6- benzilaminopurin) za iniciacijo brstov (MSB). Od izoliranih 298 meristemov jih je 58 propadlo, 40 jih je zakrnelo, 39 jih je kalusiralo. Od 161 ali 54 % ozelenelih in normalno regeneriranih meristemov jih 65 ali 22 % nismo testirali, 96 ali 33 % pa smo jih analizirali na prisotnost hmeljevega latentnega viroida (HLVd) z metodo RT-PCR in agarozno elektroforezo. Od opravljenih 96 preizkusov prisotnosti HLVd je bilo 9 brezviroidnih križancev hmelja z oznako 31/299. Viroide smo uspešno eliminirali pri 9 oziroma 3 % regenerantov. Eliminacija viroidov je bila uspešnejša pri glavnih poganjkih in manj uspešna pri stranskih poganjkih.
Ključne besede: žlahtnenje rastlin, viroidi, HLVd hmeljev latentni viroid, hmelj (Humulus lupulus), križanec 31/299, brezviroidne rastline, RT-PCR metoda, agarozna elektroforeza
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2194; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

15.
16.
Učinkovitost ozelenitve medvrstnega prostora v integriranem pridelovanju hmelja
Jana Osojnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo leta 2005, po zadnjem osipavanju hmelja, v medvrstni prostor sejali različne dosevke: oljno redkev (Raphanus sativus), belo gorjušico (Sinapis alba), črno deteljo (Trifolium pratense) in mešanico: ajdo (Fagopyrum esculentum), grašico (Vicia sp.) in facelijo (Phacelia tanatacetifolia). Sočasno smo izvedli kontrolno obravnavo (brez dosevka). Poskus je bil zasnovan kot enofaktorski, s petimi obravnavanji v treh ponovitvah. S poskusom smo želeli preveriti prednosti in slabosti dosejavanja medvrstnega prostora v hmeljišču ter spremljati prirast dosevkov. Ugotoviti smo želeli tudi to, v kolikšnem obsegu lahko nadomestimo organsko snov v tleh. Sklepamo lahko, da je za ozelenitev najprimernejša oljna redkev, ki je poleg najvišjih prirastov in intenzitete rasti tudi dokaj neobčutljiva na gaženje s stroji. Sprejemljive rezultate je od začetka kazala tudi mešanica: ajde, facelije in grašice, vendar je ajda, ki se je polomila, dala proti koncu rastne dobe slabše rezultate. Za črno deteljo je bilo neugodno zasenčevanje, vendar pa je bujno rastla po spravilu hmelja, ko je bilo več svetlobe. Bela gorjušica se je v poskusu pokazala kot najmanj primerna zaradi najmanjšega deleža prirasta organske mase.
Ključne besede: hmelj, ozelenitev, dosevki, organska snov, pridelek
Objavljeno: 27.02.2009; Ogledov: 2406; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (654,35 KB)

17.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici