| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje žlahtniteljske kakovosti križancev hmelja za povečanje ekonomike pridelave
Manja Kumer, 2020, magistrsko delo

Opis: Naloga je temeljila na vrednotenju križancev hmelja, ki so bili požlahtnjeni na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. V raziskavo je bilo vključenih 20 križancev, in sicer: 284/81, 50/84, 66/61, 69/199, 75/42, 79/80, 109/27, 112/58, 116/130, 137/159, 143/98, 160/79, 160/147, 163/13, 167/107, 168/104, 173/4, 174/58, 204/11 in 207/205. Na podlagi vhodnih podatkov smo v programu DEXi oblikovali večkriterijski model, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) tržna perspektivnost, (ii) habitus, (iii) eterična olja in (iv) grenčice. Na podlagi rezultatov glavnih kriterijev oziroma atributov smo križancem določili žlahtniteljsko kakovost, na podlagi katere smo jih razdelili v tri skupine: križanci s »slabo«, »dobro« in »odlično« žlahtniteljsko kakovostjo. Križanec 207/205 je bil edini križanec, za katerega lahko trdimo, da se je glede na vse analizirane kriterije izkazal kot »odličen«. Križanec 160/147 je bil edini križanec, ki je bil ocenjen s »slabo« kakovostjo. Preostalih 18 analiziranih križancev je bilo ocenjenih z »dobro« kakovostjo.
Ključne besede: večkriterijski model, DEXi, hmelj, ekonomika
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Vpliv plevelov na rast, razvoj in kakovost hmelja
Andrej Simončič, znanstvena monografija

Opis: V petletni raziskavi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bil preučevan vpliv zastopanosti različnih plevelnih vrst na rast hmelja ter količino in kakovost pridelka. V poljskih poskusih je bila opravljena raziskava vpliva vrste in števila plevelov ter časa trajanja zapleveljenosti na količino in kakovost pridelka ter razvoj hmelja. Iz rezultatov je razvidno, da enoletni pleveli v prvih dveh letih izvajanja poskusov ne glede na število in čas trajanja zapleveljenosti niso statistično značilno vplivali na količino in kakovost pridelka, medtem ko se je pozneje, z leti, negativen vpliv pri beli metliki in srhkodlakavem ščiru večal. Pri zapleveljenosti z večletnimi pleveli, kot so navadni gabez, topolistna kislica in njivski slak, so bili slabša rast ter manjši in manj kakovosten pridelek hmelja ugotovljeni že od drugega leta raziskave dalje. Pri triletnem preučevanju vpliva različnih načinov namakanja na razvoj plevela ter hmelja in posledično vpliva na pridelek hmelja je bilo ugotovljeno, da lahko različni načini namakanja vplivajo na razvoj plevela. Vendar pa kljub razlikam v masi plevela vpliv različnih sistemov namakanja na pridelek hmelja ni bil statistično značilen.
Ključne besede: hmelj, pleveli, interakcija plevel-hmelj, zatiranje plevelov, namakanje hmelja in pleveli, pridelek hmelja, kakovost hmelja
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 256; Prenosov: 60
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Prenos divjih genotipov hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere ter njihov odziv na sušo v lončnem poskusu
Lara Kovačevič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (IHPS) smo v letu 2014 prenesli divje genotipe hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere, ter ugotavljali njihov odziv na sušo v lončnem poskusu. Analizirali in primerjali smo odziv divjega hmelja, nabranega v Sečoveljskih dolinah in sorte Savinjski golding (SG) na sušne razmere. Delo je potekalo v več fazah. V tkivni kulturi smo uporabili genotipe z oznakami SOL 9/11-10, SOL 13-2, SOL 13-9, SOL 9/11-18, SOL 11/11-33 in sorto Savinjski golding. V prvi fazi smo le-te prenesli na gojišče za koreninjenje. Nato smo z metodo aklimatizacije utrdili rastline navedenih genotipov za namen lončnega poskusa. V tretji fazi, ko so bile rastline presajene v lonce, smo pet loncev vsakega genotipa izpostavili sušnim razmeram, medtem ko smo jih pet optimalno zalivali. Po štirinajstih dneh smo naredili vzorčenje listov in po uveljavljenem protokolu določili relativno vsebnost vode (ang. RWC - relative water content). Spremljali smo morfološke spremembe listov in merili vsebnosti vode v njih. Zapisovali, opisovali in fotografirali smo sprotna opažanja. Pridobljene podatke smo uredili in analizirali.
Ključne besede: hmelj, Humulus lupulus L., sušni stres, in vitro, in vivo, lončni poskus
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 458; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelek
Klara Četina, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Ključne besede: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Objavljeno: 18.06.2018; Ogledov: 675; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Optimizacija in validacija metode za določanje sestave eteričnih olj hmelja s plinsko kromatografijo
Ksenija Rutnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Hmelj (Humulus lupulus L.) v pivovarstvu predstavlja eno ključnih komponent, ki vpliva na okus in aromo piva. Poznamo več tipov arome, npr.: sadno, citrusno, zeliščno, cvetlično in tipično hmeljno aromo. Katera od njih prevladuje v posameznem kultivarju je odvisno od sestave eteričnega olja določenega kultivarja, zato je za pivovarje pomembno, da lahko pridobijo informacije o sestavi eteričnega olja, saj lahko le tako izberejo tisti kultivar, ki bo njihovemu pivu dala želeno aromo. V ta namen smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije optimizirali in validarali metodo za določevanje sestave eteričnega olja hmelja. Za metodo določevanja sestave eteričnih olj hmelja smo uporabili metodo iz zbirke standardnih metod Evropskega pivovarskega združenja (EBC). Za pridobitev eteričnega olja hmelja smo izvedli destilacijo z vodno paro, za analizo sestave pa smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko-ionizacijskim detektorjem. Zaradi kompleksne sestave eteričnega olja hmelja je potrditev validacijskih parametrov za vsako komponento posebej praktično nemogoča. Iz tega razloga smo se osredotočili na 10 komponent in v sklopu validacije zanje preverjali selektivnost, linearnost, natančnost in točnost metode. Določili smo tudi mejo zaznavnosti in mejo določanja.
Ključne besede: hmelj, eterično olje, plinska kromatografija, optimizacija, validacija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 1264; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

6.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na lastnosti kakovosti pršuta
Martina Dobaj, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo preučevali vpliv naravnih krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na nekatere lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 24 prašičev, ki so v končnem obdobju pitanja v krmo dobivali različne dodatke. Kontrolna skupina (n=6) je dobivala standardno krmo, namenjeno pitanju prašičev, ostale tri skupine pa so v standardni krmni obrok dobivale različne dodatke: vitamin E (125 IE α-tokoferola, n=6), tanin (3 % komercialnega pripravka Farmatan, n=6) ali hmelj (0,4 % hmelja; n=6). Pred začetkom postopka predelave v pršut smo izmerili nekatere lastnosti surovine (stegen), na končnih izdelkih (pršutih) pa smo določili barvo (L*a*b* v mišicah biceps femoris-BF, semimembranosus-SM in semitendinosus-ST ter maščobnem tkivu), reološke lastnosti (s testoma TPA in SR v mišicah BF in SM) in kemijsko sestavo (vsebnost vode, maščob, beljakovin, soli, nebeljakovinskega dušika in indeks proteolize v mišicah BF in SM). Z izjemo dveh lastnosti v poskusu nismo ugotovili pomembnejših razlik v barvi, teksturi in kemijski sestavi pršuta med preučevanimi skupinami. Pri taninski skupini smo ugotovili nekoliko višje vrednosti L* in b* v mišici SM, pri krmljenju z dodatkom vitamina E pa smo zabeležili večjo vsebnost intramuskularne maščobe. Preučevani krmni dodatki z antioksidativnim potencialom v izbranih koncentracijah niso vplivali na lastnosti kakovosti pršuta.
Ključne besede: pršut, kakovost, krmni dodatki, tanin, hmelj, vitamin E
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 1023; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (769,08 KB)

7.
Določanje vsebnosti lignina v hmelju
Klara Frangež, 2016, diplomsko delo

Opis: Lignin je edinstven in kompleksni naravni amorfni polimer katerega natančna kemična struktura ni dobro znana. Je izjemno vsestranski izdelek, ki se nahaja v rastlinah, predvsem v celicah, med celicami in v celičnih stenah. Rastlinam zagotavlja trdno strukturo; zelenjavi omogoča, da je bolj hrustljava in čvrsta, drevesom pa višjo rast. Namen diplomskega dela je bil razvoj in vpeljava metode za določanje lignina v rastlinskem tkivu zdravih in obolelih hmeljnih rastlin s spektrofotometričnim postopkom. V diplomskem delu smo z večkratnimi ekstrakcijami analizirali različne dele hmelja (korenine, liste, trto in storžke) ter primerjali razliko vsebnosti lignina v obolelem (npr. z viroidom razpokanosti skorje agrumov - CBCVd) in zdravem hmelju. Predpostavljali smo, da ima zdrava rastlina višjo vsebnost lignina kot obolela, česar z meritvami nismo povsem potrdili. Ugotovili smo, da pri nekaterih delih rastlin ni signifikantnih razlik pri vsebnosti lignina, drugje pa so. Tako smo dokazali, da najmanjšo vsebnost lignina vsebujejo korenine, sledijo jim storžki, listi in trta. Prav tako smo v diplomskem delu preverili ali je valovna dolžina, ki se uporablja za merjenje absorbance v literaturi, primerna. Potrdili smo, da je za delo primerna valovna dolžina 280 nm. Potrdili smo tudi, da je metoda za določanje lignina v rastlinskih delih hmelja z UV-Vis spektrofotometričnim postopkom točna, natančna (ponovljiva in obnovljiva) ter primerna za nadaljnje analize določanja lignina. Test linearnosti je pokazal, da je metoda v delovnem območju od 0,53 mg do 6,6 mg linearna.
Ključne besede: lignin, hmelj, UV-Vis, viroid
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 891; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

8.
9.
Analiza globalnega povpraševanja po hmelju v letih 1980-2012
Martin Pavlovič, 2014, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: hmelj, pridelava, povpraševanje, globalni trg
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 586; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Zgodnje napovedi alfa-kislin sorte Aurora
Viljem Pavlovič, 2012, strokovni članek

Ključne besede: hmelj, senzorika, alfa-kisline
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 943; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici