| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Določanje sprememb v kemijski sestavi hmelja pri različnih pogojih skladiščenja ter vrednotenje vpliva postaranega hmelja na aromo in grenčico piva : doktorska disertacija
Ksenija Rutnik, 2023, doktorska disertacija

Opis: Hmelj (Humulus lupulus L.) je dvodomna trajnica, ki obrodi enkrat letno, njegova uporaba, ki je omejena predvsem na pivovarsko industrijo, pa poteka skozi celotno leto. Zaradi navedenega je uporaba svežega hmelja skozi leto praktično nemogoča, zato je izjemnega pomena ohraniti kakovost hmelja na kar se da visoki ravni. V sklopu doktorske disertacije smo ovrednotili vpliv različnih pogojev skladiščenja (anaerobno/aerobno, 4 °C/sobna T) na vsebnost alfa-kislin, beta-kislin, eteričnega olja, komponent eteričnega olja in na vrednost HSI-ja, v šestih različnih sortah (Celeia, Aurora, Bobek, Styrian Gold, Savinjski golding in Styrian Wolf), v obliki storžkov in peletov. Navedene parametre smo spremljali dve leti, s čimer smo objavili prve tako obširne in dolgo trajajoče študije o stabilnosti hmelja pod različnimi pogoji na svetu. Prav tako smo s poskusom varjenja piva preučili vpliv postaranega hmelja na kakovost in intenzivnost arome ter grenčice piva in tudi tukaj objavili eno prvih raziskav na področju vpliva postaranega hmelja na kakovost piva. Vsebnost alfa- in beta-kislin, vsebnost eteričnega olja, sestavo eteričnega olja, grenčico in HSI smo analizirali po že vpeljanih metodah, za analizo hmeljne arome piva ter vsebnosti humulinonov in izo-alfa-kislin pa smo vpeljali nove analizne metode. Validacija navedenih metod je predstavljena v sklopu doktorske disertacije. Pri preučevanju vplivov skladiščenja smo ugotovili, da s pogoji skladiščenja vplivamo na kakovost hmelja, ter da s primernim skladiščenjem upočasnimo procese staranja. Za najprimernejše so se izkazali anaerobni pogoji pri nizkih temperaturah (4 °C), za najmanj primerne pa aerobni pogoji pri sobni temperaturi. Pri beta-kislinah in HSI-ju je na njuno vsebnost vplivala tudi oblika hmelja, peleti so se izkazali za obstojnejše. Odstotek vsebnosti n-humulona v alfa-kislinah se skozi skladiščenje ni spreminjal, se je pa spreminjala vsebnost n-lupulona v beta-kislinah v peletih. Razmerje med alfa- in beta-kislinami je pri neoptimalnih pogojih skladiščenja v storžkih naraščalo, v peletih pa se je nižalo. HSI je z naraščanjem časa eksperimenta naraščal, s čimer smo potrdili naraščanje oksidacijskih produktov alfa- in beta-kislin. Naraščanje oksidacijskih produktov se je odražalo tudi v pivu; višji kot je bil HSI hmelja uporabljenega za pripravo piva, nižja je bila kakovost piva. Pri hladno hmeljenem pivu se je, z naraščanjem HSI-ja pri hmelju uporabljenemu za hmeljenje, zniževala intenzivnost in kakovost arome, prav tako vsebnost komponent eteričnega olja. Zniževala se je tudi kakovost grenčice, pri uporabi hmelja s HSI-jem višjim od 0,6 pa smo zaznali prekomerno penjenje. Pri tradicionalnem postopku hmeljenja postaran hmelj manj vpliva na samo kakovost piva, sploh kadar imamo dolg čas vrenja hmelja. Se pa predvsem na aromi zazna prisotnost oksidacijskih produktov, ki v pivo vnesejo vonj po postaranem in oksigeniranem. Na podlagi rezultatov smo tako postavili mejo za kakovosten hmelj, ki ne vpliva negativno na aromo in grenčico piva. Pri hladnem hmeljenju je ta meja 0,4 pri Aurori in Celei ter 0,5 pri Styrian Wolfu, pri tradicionalnem hmeljenju pa je ta meja 0,5. Doktorsko delo tako predstavlja obsežen vpogled v spremembe kemijske sestave pri različnih načinih skladiščenja in spremembe na aromi in grenčici piva pripravljenega s postaranim hmeljem.
Ključne besede: postaran hmelj, kakovost piva, alfa-kisline, beta-kisline, HSI, eterično olje hmelja
Objavljeno v DKUM: 30.11.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (9,69 MB)

2.
Ekstrakcija hmelja (Humulus lupulus L.) s sub- in superkritičnimi fluidi : doktorska disertacija
Katja Bizaj, 2023, doktorska disertacija

Opis: Glavni namen raziskav v okviru doktorske disertacije je bil opraviti preliminarne raziskave ekstrakcij z različnimi topili in pridobiti podatke za potrebe načrtovanja industrijske postavitve superkritične ekstrakcije hmelja. Delo sestoji iz treh delov. Prvi del se osredotoča na preučitev hmeljnih kultivarjev v Sloveniji in na značilnosti svetovnega trga. Drugi del disertacije preučuje učinkovitost ekstrakcije hmelja z različnimi topili pod sub- in superkritičnimi pogoji delovanja. Topila so bila izbrana glede na njihovo različno polarnost. CO2, propan in SF6 so bili uporabljeni kot nepolarna topila, DME pa kot polarno topilo. Še posebej sta nas zanimala DME in SF6, saj še nobena študija ni preučevala postopka ekstrakcije hmelja z uporabo teh dveh topil. Pri enakih pogojih delovanja so bila topila v različnih stanjih. Delovni parametri so bili 50 bar, 100 bar in 150 bar ter 20 °C, 40 °C, 60 °C in 80 °C za vsa topila. Za postopek ekstrakcije smo uporabili semi-kontinuirni ekstrakcijski postopek, kjer smo raziskovali vpliv ekstrakcijskih parametrov na izkoristek ekstrakcije ter kvaliteto dobljenega ekstrakta. Matematični model, ki temelji na drugem Fickovem zakonu, je dobro opisal eksperimentalne rezultate ekstrakcij. V vseh 27 vzorcih ekstraktov smo določili vsebnost α- in β-kislin z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Na koncentracijo mehkih kislin v hmeljnih ekstraktih so v veliki meri vplivali vrsta topila ter temperatura in tlak, uporabljena med ekstrakcijo. Rezultati kažejo, da sta bila CO2 in propan po topnosti približno enakovredna DME, medtem ko je bil SF6 pri enakih pogojih zelo slabo topilo za ekstrakcijo hmeljevih smol. V nadaljevanju smo ocenili vsebnost eteričnih olj in fenilnega flavonoida ksantohumola (XN) v ekstraktih hmelja. Za določanje vsebnosti XN v ekstraktih je bila uporabljena HPLC metoda. Dobljeni rezultati so pokazali, da je bila najvišja koncentracija XN ugotovljena v ekstraktih, pridobljenih z DME. Za analizo eteričnih olj v ekstraktih, povezanih z izrazitim vonjem, je bila izvedena parna destilacija ekstraktov in uporabljena GC analiza. Hmeljno olje, pridobljeno z ekstrakti CO2 pri specifičnih pogojih, je imelo najvišjo relativno koncentracijo linalola, β-kariofilena in α-humulena, olje, pridobljeno z ekstrakti propana, pa je imelo najvišjo vsebnost vseh drugih petih izbranih sestavin (mircena, geraniola, farnezena, α-selinena in δ-kadinena). Relativna vsebnost preiskovanih sestavin eteričnega olja v izvlečkih DME je bila podobna kot v izvlečkih iz propana. S pospešenim testom staranja ekstraktov smo proučili vpliv zraka (oksidacije) in temperature na njihovo skladiščno obstojnost ter ugotavljali razliko vsebnosti α- in β-kislin, XN in EO pri specifičnih pogojih ekstrakcij. Zadnji del doktorske disertacije predlaga načrtovanje procesa CO2 ekstrakcije in ekonomsko analizo investicije. V ta namen smo naredili zasnovo »scale-up« postopka in optimizirali postopek CO2 ekstrakcije. Za separacijske procese smo razvili model prenosa snovi med trdno in tekočo fazo, obogateno z znanjem termodinamike, transportnih pojavov in masno bilanco. Z ozirom, da postaja produktno inženirstvo izredno aktualno za tehnološki razvoj, potrebuje vso zahtevno znanstveno in strokovno podlago. Določili smo karakteristike posameznih procesnih enot in ocenili vrednosti investicije. Ovrednotili smo obratovalne stroške in stroške pogonskih sredstev, kamor spada časovni delež obratovanja, stroške električne energije, stroške pare in stroške hladilne vode. Glede na situacijo v hmeljarstvu smo določili stroške hmelja. Na trgu se stekajo informacije o ponudbi in povpraševanju in tu se - glede na splet tržnih dogajanj - oblikuje tudi cena hmelja. Glede na sam proces ekstrakcije smo določili tudi stroške dela ter ovrednotili prihodke od prodaje ekstrakta. Naredili smo finančno analizo s kriteriji za odločanje o sprejemljivosti investicije.
Ključne besede: hmelj (Humulus lupulus L.), sub- in superkritična ekstrakcija, ogljikov dioksid, propan, dimetil eter, žveplov heksafluorid, eterično olje hmelja, CO2 ekstrakcija, finančna analiza
Objavljeno v DKUM: 06.03.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

3.
Kvantno mehansko proučevanje molekularnih mehanizmov karcinogeneze in njeno preprečevanje z naravnimi spojinami
Eva Španinger, 2022, doktorska disertacija

Opis: Povzetek Dasiravno obdobje intenzivnega preučevanja raka traja že dobro stoletje, nam še vedno ni obrodilo odgovorov na številna ključna vprašanja o nastanku raka (karcinogenezi), dejavnikih, ki vplivajo na njegovo napredovanje; in seveda kako ga uspešno zdraviti brez ali s kar najmanj stranskimi učinki. Vsled navedega nam ni manjkalo povodov, da se lotimo preučevanja raka s povsem drugačnim, sodobnejšim in varnejšim pristopom. Preučevanja karcinogeneze oziroma njenih molekularnih mehanizmov smo se v doktorskem delu lotili s pomočjo računalniških metod osnovanih na kvantni kemiji oziroma kvantni mehaniki. In silico pristop k preučevanju molekularnih mehanizmov za razliko od številnih drugih namreč ne predstavlja zdravstvenega tveganja. Najprej smo izvedli simulacije reakcije alkilacije in acilacije karcinogena β-propiolaktona z genetskim materialom oziroma posameznimi DNK bazami (adeninom, citozinom, gvaninom in timinom). Uporaba posameznih baz nam je olajšala in pospešila izračune ter omogočila, da smo spoznali, katera so ranljivejša mesta našega dednega materiala in najverjetnejša tarča kemijskih karcinogenov. Za širši in podrobnejši vpogled v molekularne mehanizme karcinogeneze smo preučili tudi mehanizme reakcij karcinogena akrilonitrila z DNK bazami. Kasneje smo z enakimi metodami izvedli tudi reakcije karcinogena β-propiolaktona s snovmi z antikancerogenim delovanjem kamor spadajo glutation (telesu naravni lovilec) in nekatere polifenolne spojine, ki bi glutation lahko potencialno nadomestile in tako preprečile karcinogenezo. Tako smo pokazali, da lahko z računalniškimi metodami na temeljih kvantne kemije ne le preučujemo karcinogenezo, ampak tudi iščemo potencialne kandidate za njeno preprečevanje in celo zdravljenje. V disertaciji smo obsežno predstavili številne naravne spojine skupaj z njihovimi odkritimi biološkimi mehanizmi antikancerogenega delovanja in prednostmi njihovega zaužitja, med katerimi so številni polifenoli, kakor tudi nekatere naravne spojine iz hmelja, čigar uporaba sega ne samo stoletja, temveč celo tisočletje nazaj. Dandanes pa se počasi oživlja uporaba hmelja tudi v zdravstvene namene in ne zgolj v prehranske. Nenazadnje pa nas je zanimalo tudi ali lahko s pomočjo simulacij molekulske dinamike, ki prav tako spadajo med računalniške metode parametrizirane na kvantni mehaniki, preučujemo tudi posledice karcinogeneze, v našem primeru polimorfizmov posameznega nukleotida. Za razliko od večine znanstvene srenje smo hodili po manj raziskanem terenu, saj smo se odločili preučiti vpliv regulatornega polimorfizma posameznega nukleotida (rSNP-ja) iz nekodirajočega področja genoma na vezavo transkripcijskega faktorja vpletenega v ekspresijo specifičnega gena oziroma na regulacijo genske ekspresije tega gena. Nekodirajoči del genoma je še vedno zelo slabo raziskan, čeprav tudi asociacijske študije na celotnem genomu (GWAS) nakazujejo na to, da so tudi polimorfizmi locirani na nekodirajočem delu genoma povezani s povečanim tveganjem za nastanek raka. Dokazali smo, da je s tovrstnim pristopom mogoče preučevati rSNP-je in osvetlili številne ovire na poti k uspešnejšemu in vsestranskemu preučevanju raka, ki lahko v bodoče postanejo nove priložnosti in nova področja raziskav o raku. Doktorsko delo tako zaobjema vse faze raka od njegovega preprečevanja, preko karcinogeneze (nastanka) in preučevanja njenih posledic, vse do zaviranja karcinogeneze ter nenazadnje naravnega zdravljenja raka. S preučevanjem mehanizmov nastanka raka se lahko bolje seznanimo s samo boleznijo in jo posledično, če že ne preprečimo, lahko vsaj ustrezneje zdravimo. Utiramo torej pot k uspešnejšemu preprečevanju in zdravljenju raka z manj ali celo brez stranskih učinkov.
Ključne besede: rak, karcinogeneza, kvantna mehanika, molekulska dinamika, polifenoli, hmelj
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 469; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

4.
Obvladovanje hmeljevega bolhača (Psylliodes attenuatus Koch) na hmelju (Humulus lupulus L.) : diplomsko delo
Mitja Cizej, 2022, diplomsko delo

Opis: Hmeljev bolhač (Psylliodes attenuatus Koch) je pomemben škodljivec hmelja (Humulus lupulus L.), ki se prehranjuje tudi z navadno konopljo (Cannabis sativa L.) in veliko koprivo (Urtica dioica L.). Ima eno generacijo letno z dvema pojavoma in sicer spomladi v času intenzivne rasti hmelja in poleti v času oblikovanja storžkov. Ko hmeljev bolhač preseže prag gospodarske škode, uporabimo insekticide. Na hmelju ima trenutno registracijo aktivna snov (a. s.) lambda-cihalotrin in ciantraniliprol. A. s. lambda-cihalotrin bo v Evropski Uniji kmalu prepovedana, zato smo v raziskavi preučevali možnost obvladovanja hmeljevega bolhača v spomladanskem času z alternativnimi metodami z nizkim tveganjem, kot so biostimulanti, regulatorji rasti, gnojila, repelenti. Nekateri pripravki uporabljeni v raziskavi naj bi imeli stimulativen učinek na rast in razvoj hmelja, ki pa niso dali želenih učinkov v smislu hitre rasti in posledično zmanjšani pojavnosti poškodb od hmeljevega bolhača. Število hmeljevih bolhačev na rastlini ni merodajno glede ugotavljanja učinkovitosti pripravkov, saj so bolhači zelo mobilni. Najmanj bolhačev smo zasledili na parcelah, kjer smo uporabili insekticid Karate Zeon 5 CS (a. s. lambda-cihalotrin) in Exirel (a. s. ciantraniliprol), med alternativnimi pripravki pa na parcelah, kjer smo večkrat uporabili pripravek Algo-Plasmin. Poškodbe na listih hmelja so bile statistično značilno manjše, kjer smo uporabili kontaktna insekticida Karate Zeon 5 CS in Exirel. Med alternativnimi pripravki so bile manjše poškodbe na listih hmelja, kjer smo uporabili Algo-Plasmin, CutiSan in Invelope. Z raziskavo smo ugotovili, da lahko z nekaterimi alternativnimi pripravki delno omejimo poškodbe od hmeljevega bolhača na hmelju v spomladanskem času, kar pa ni primerljivo z uporabo kontaktnih insekticidov.
Ključne besede: hmelj, Humulus lupulus, hmeljev bolhač, Psylliodes attenuatus, alternativni pripravki, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 28.09.2022; Ogledov: 429; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

5.
Izolacija naravne spojine iz hmelja in določitev vrednosti pKa : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Matej Keber, 2022, diplomsko delo

Opis: Navadni hmelj oziroma Humulus lupulus je dvodomna zelnata trajnica. Industrijsko ga pridelujemo zaradi storžkov, ki v lupulinskih žlezah vsebujejo mnoge za pivovarstvo in medicinsko pomembne spojine. Zaradi njih je hmelj zanimiv za razvoj prehranskih dodatkov in zdravil za inhibicijo sodobnih bolezni. Takšne so npr. α-kisline, ki jih bomo poleg ksantohumola v nalogi izolirali. Da je spojina sploh potencialno uporabna kot zdravilo oziroma prehranski dodatek, je potrebno vedeti kako jo bo organizem sprejel in metaboliziral. To proučuje farmakokinetika, na katero vpliva tudi pomembna fizikalno kemijska lastnost imenovana konstanta disociacije (pKa). Vrednost te konstante nam pove, kakšna je protoniranost molekul pri različnih pH vrednostih. Poznavanje te konstante je prikladno ne samo za področje farmakokinetike, ampak tudi za optimizacijo pogojev shranjevanja molekul ter za izračune v računski kemiji. V nalogi smo izolirali α-kislino imenovano kohumulon ter ji določili pKa vrednosti. Na začetku smo iz hmeljevih storžkov ekstrahirali ekstrakt. Iz ekstrakta smo nato s tehnikami hitre in preparativne kromatografije ločili kohumulon. Po vsaki ločbi smo čistost spremljali z analiznim HPLC. Dobili smo 460 mg kohumulona 92 % kromatografske čistosti pri valovni dolžini 280 nm. Izoliranemu kohumulona smo z UV-Vis spektrofotometrom pomerili spekter pri različnih pH vrednostih. Pri nižjih pH vrednostih je zaradi slabe topnosti kohumulona v vodi prišlo do obarjanja. Poskus smo ponovili z 10 % dodatkom metanola in tako rahlo izboljšali topnost. Meritvam smo na podlagi teoretično izpeljane enačbe prilegali modelne vrednosti in kot rezultat dobili pKa vrednosti. pKa1 vrednost smo v vodni raztopini določili kot 3,9; ob dodatku metanola pa 4,2. Drugo pKa2 pa smo določili v vodni raztopini kot 10,9. Po naših podatkih smo sploh prvi, ki smo določili pKa2 vrednost kohumulonu.
Ključne besede: hmelj, α-kisline, kohumulon, preparativni HPLC, pKa, UV-Vis spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 682; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

6.
Znotrajcelični antioksidativni potencial različnih sort hmelja : magistrsko delo
Tamara Hribernik, 2022, magistrsko delo

Opis: Hmelj se tradicionalno uporablja v pivovarstvu. V zadnjih letih je bilo narejenih veliko študij o bioaktivnih molekulah hmelja, ki dokazujejo različne funkcionalne lastnosti, med njimi tudi antioksidativni potencial. V zaključni nalogi se je v pogojih in vitro določal znotrajcelični antioksidativni potencial 14 različnih sort hmelja in treh izoliranih substanc iz ekstrakta hmelja (ksantohumol, α-, β-kisline in β-kisline). Antioksidativni potencial je bil določen s pomočjo fluorescentnega barvila DCFH-DA na makrofagni celični liniji TLT. Najnižji izmerjen znotrajcelični antioksidativni potencial je bil določen pri sorti 'Savinjski golding', najvišji pa pri sorti 'Nugget'. Statistična analiza je pokazala, da med sortami hmelja obstajajo statistično značilne razlike pri znotrajceličnem antioksidativnem potencialu, in jih razdelila v pet statističnih razredov. Prav tako je bila ugotovljena statistično značilna razlika med vzorcem α-, β-kislin in vzorcem β-kislin. Zaradi neponovljivosti rezultatov so priporočljive nadaljnje raziskave o lastnostih ksantohumola. Antioksidativni potencial hmelja bi lahko v prihodnje postal eden od kriterijev pri sortni selekciji hmelja, saj je ta lastnost zanimiva za prehransko industrijo.
Ključne besede: hmelj, antioksidanti, reaktivne kisikove spojine, DCFH-DA
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 484; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

7.
Protibakterijske učinkovine hmelja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tine Vidmar, 2022, diplomsko delo

Opis: Hmelj je rastlina, ki se jo večinoma uporablja v pivovarstvu. Vsebuje številne učinkovine z dokazanim protibakterijskim, antioksidativnim in protivnetnim delovanjem. V diplomskem delu smo se osredotočili na ksantohumol, alfa kisline in beta kisline, ki smo jih izolirali iz hmelja. Določali smo njihovo protibakterijsko učinkovitost oz. minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) proti bakterijam različnih vrst. Hmeljni ekstrakt smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče in ga nato očistili še z ekstrakcijo tekoče-tekoče. S preparativno kromatografijo smo iz hmeljnega ekstrakta izolirali alfa kisline, beta kisline in ksantohumol. Najprej smo uporabili flash (hitro) kromatografijo, nato pa še preparativno kromatografijo. Vmes smo frakcije preverjali z analiznim HPLC, prav tako pa smo okarakterizirali tudi končne izolate. Protibakterijskim učinkovinam smo nato spektrofotometrično in vizualno določili MICe za rast Escherichie coli, Pseudomonas aeruginose, Bacillus cereusa in Pseudomonas fluorescensa. Ugotovili smo, da ksantohumol, alfa kisline in beta kisline delujejo protibakterijsko na po Gramu pozitivne in prav tako na po Gramu negativne bakterije. Najnižje MIC vrednosti na vse preiskovane bakterije je izkazal ksantohumol. Najnižja je bila 3,6 µg/mL za P. fluorescens. MIC vrednosti ksantohumola za preostale bakterije so se gibale od 5,2 do 9,4 µg/mL. Najvišji MIC smo določili pri alfa kislinah za P. aeruginoso z vrednostjo 41,7 µg/mL. MIC vrednosti beta kislin so bile na različnih preiskovanih bakterijah od 15,6 do 31,3 µg/mL.
Ključne besede: hmelj, protibakterijske učinkovine, alfa kisline, beta kisline, ksantohumol, minimalna inhibitorna koncentracija
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 444; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

8.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 741; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (13,71 MB)

9.
Anaerobna razgradnja hmeljevine glede na različne dodatke - potek temperaturne krivulje ter primerjava vsebnosti rastlinskih hranil pred in po procesu razgradnje : diplomsko delo
Patricija Halužan, 2021, diplomsko delo

Opis: Hmeljevina (trta in listi hmelja), ki ostane po spravilu pridelka hmelja, predstavlja dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP, s katerim vpeljujejo v slovenska hmeljišča biokrožno gospodarstvo, na kmetijah Jelen in Gajšek, po obiranju hmelja v letu 2019 postavili poskus, s katerim smo preučevali proces anaerobne razgrajevanje hmeljevine, prepletene z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), z različnima dodatkoma (piščančji gnoj in pripravek iz alg in bentonita) v primerjavi s kontrolo (brez dodatka). V kupih smo spremljali temperaturo v času procesa razgradnje pod črno folijo ter primerjali C/N razmerje in vsebnost hranil na začetku in na koncu procesa po petih mesecih. Temperaturni prag za razgradnjo PLA vrvice in za higienizacijo je bil dosežen v kupu z dodatkom pripravka iz alg in bentonita in v kupu z dodatkom piščančjega gnoja. Kupa hmeljevine, kjer smo dodali piščančji gnoj ali pripravek iz alg in bentonita, sta imela ožje C/N razmerje ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolo. V kupu z dodatkom piščančjega gnoja se je nakazala višja vsebnost fosforja ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolnim kupom in kupom z dodanim pripravkom iz alg in bentonita. Vsebnost kalija se je z anaerobno razgradnjo občutno povišala v vseh kupih. Po kakovostnem razredu in vsebnosti težkih kovin bi bil za gnojenje najprimernejši kup z dodatkom Glenorja. PLA vrvica se je v vseh obravnavanjih z anaerobnim procesom po petih mesecih dobro razgradila.
Ključne besede: hmelj, hmeljevina, anaerobna razgradnja, temperatura, temperaturna krivulja, biomasa
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 853; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

10.
Antioksidativni potencial različnih sort hmelja
Tamara Kobale, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se je določal antioksidativni potencial različnih sort hmelja. Vzorci so bili pridobljeni s hidroacetonsko ekstrakcijo, antioksidativni potencial pa je bil določen s kemijskima metodama FRAP in ORAC. Rezultati meritev so bili analizirani s programom SPSS ob uporabi ustreznih statističnih metod. Ugotovljeno je bilo, da se različne sorte hmelja med seboj statistično značilno razlikujejo. Najvišji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil določen v sorti Savinjski Golding, z metodo ORAC v sortah Styrian Eureka in Aurora. Najnižji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil izmerjen v sorti Styrian Eureka in po metodi ORAC v sorti Caucasus. Analiza povezanosti ni pokazala značilne korelacije med rezultati metod FRAP in ORAC pri vzorcih istih sort hmelja. Antioksidativni potencial bi lahko predstavljal enega od tehnoloških parametrov za nadaljnjo selekcijo in izbor sort hmelja.
Ključne besede: Hmelj, antioksidativni potencial, FRAP, ORAC
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 1022; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici