| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekstrakcija aktivnih komponent iz semen črne kumine (nigella sativa)
Danijel Lavrič, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati vpliv različnih ekstrakcijskih metod na sestavo in kvaliteto olja, pridobljenega iz semen črne kumine. Izvedli smo ekstrakcije s pomočjo Soxhletovega aparata, ultrazvočne kopeli ter superkritične ekstrakcije s CO2. Ekstrakcije s Soxhletom in ultrazvočno kopeljo smo izvedli z različnimi topili (metanol, heksan, 96 % etanol in voda). Superkritične ekstrakcije pa smo izvedli pri konstantnih tlakih (100, 200 in 300 bar) ter konstantnih temperaturah (40 °C in 60 °C). Na podlagi rezultatov ekstrakcij smo določili pri katerih pogojih dobimo največ olja iz semen. Ekstrakcijo eteričnega olja smo izvedli po Clevengerjevi metodi z vodno paro. Za analize dobljenih ekstraktov smo uporabili plinski kromatograf sklopljen z masnim spektrometrom (GC-MS). Ekstraktom smo določili vsebnost in sestavo prostih maščobnih kislin ter hlapnih komponent, s poudarkom na vsebnosti timokinona, timola in karvakrola. Pri analizah smo se omejili na tiste komponente, katerih standarde smo imeli na razpolago. V vzorcu eteričnega olja pa smo določili celotno sestavo. Rezultati kažejo, na to, da med prostimi maščobnimi kislinami v olju črne kumine, prevladujeta linolna (50 %) in oleinska (22 %) kislina. Med hlapnimi komponentami prevladuje karvakrol (do 2 %), timokinon (do 0,4 %) in timol (do 0,025 %) pa sta prisotna v nižjih koncentracijah. V eteričnem olju smo zaznali vsebnost timolkinona (1,23 %) in karvakrola (1,81 %). Timokinon, ki mu pripisujejo zdravilne učinke, je torej v olju prisoten v dokaj nizkih koncentracijah.
Ključne besede: črna kumina, ekstrakcija, olje, hlapne komponente, proste maščobne kisline, GC-MS
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 430; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

2.
RAZVOJ ANALIZNIH METOD IN UPORABA AROMATSKIH PROFILOV ZA DOLOČANJE PRISTNOSTI NARAVNIH SADNIH SOKOV
Polonca Nedeljko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil razviti analizne in kemometrijske metode, ki bi karakterizirale pristnost sadnih sokov na osnovi njihovih aromatskih profilov. Za raziskovalno delo smo uporabili sokove in nektarje slovenksih in tujih proizvajalcev. Izbrana tehnika vzorčenja oziroma zajemanja hlapnih komponent arome je bila mikroekstrakcija na trdnem nosilcu - SPME tehnika. Postopke vzorčenja, optimalne pogoje za ločbo in določevanje s plinsko kromatografijo z masno detekcijo smo optimirali po standardnih postopkih za tovrstne analize. Površine vrhov posameznih spojin v kromatogramih so tvorile vstopne parametre za kemometrijsko analizo (metoda glavnih osi, analiza grup in diskriminantna analiza) katere namen je bil izdelava modela, ki bo sposoben z dovolj visoko zanesljivostjo razločevati med posameznimi sadnimi sokovi. Rezultati vseh treh kemometrijskih analiz so bili najbolj primerljivi v primeru ločevanja 26 vzorcev sadnih nektarjev in v primeru, ko smo želeli med seboj razlikovati 11 vzorcev 100 % sokov pomaranč z 12 vzorci pomarančnih nektarjev. Nekoliko manj, vendar še vedno dovolj dobre rezultate pa smo dobili pri medsebojnem ločevanju 25 vzorcev 100 % sadnih sokov in medsebojnem razločevanju med 3 vzorci 100 % sokov jabolk s 7 vzorci jabolčnih nektarjev.
Ključne besede: arome, hlapne komponente, sadni sok, SPME, GC-MS, kemometrijske metode
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2645; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici