| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tajna mreža NATA - Operacija Gladio s poudarkom na Italiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tomaž Šuštar, 2012, diplomsko delo

Opis: Temeljna človekova pravica je pravica do svobode in varnosti. Temeljna pravica države je pravica do suverenosti in odločanja po svoji vesti. Vse to pa ob prebiranju dosegljive literature o obstoju tajne mreže Gladia počasi zbledi in povsem izgine. Na splošno je znano, da je Sovjetska zveza vsiljevala svojo politično voljo državam vzhodnega bloka tudi z uporabo sile, če je bilo to potrebno za dosego ciljev, v zahodni Evropi pa naj bi veljal demokratični princip in pravica do svoje lastne odločitve posameznih držav. Skušali bomo pojasniti problem tajne organizacije Gladio z vidika demokracije, suverenosti držav, pravice ljudi do varnosti in svobode, prav tako pa tudi njeno sporno ravnanje v vseh pogledih. Zgodba o Gladiu je predvsem zgodba o ameriškem in britanskem strahu pred komunistično prevlado v zahodni Evropi, ki je trajal skoraj pol stoletja in v katerem so se posluževali najbolj skrajnih prijemov, da bi na oblasti zadržali desno usmerjene politične stranke. To pa so počeli preko severnoatlantske zveze, ki naj bi skrbela za mir in varnost vseh držav članic. Vpletene organizacije sicer odločno zanikajo obstoj mreže Gladio, vendar vse več pričevanj in dokazov kaže na to, da je skrivna vojska zares obstajala in da je počela stvari, ki včasih presegajo našo domišljijo. Prav zato pa bo verjetno treba nekatera zgodovinska dejstva ponovno pretehtati in poiskati vzroke za njih nekje drugje. Marsikaj v zvezi z operacijo Gladio še ni pojasnjeno in slehernega človeka, ki se bo podajal na lov za odgovori čaka trnova pot skozi labirinte zakonodaj in nacionalnih interesov posameznih držav, ki so bile udeležene v operaciji. Za zdaj je znano le to kar so počeli pripadniki Gladia, toda v meglo zavito ostaja dejstvo, kakšni so bili ukazi njihovih nadzornikov in iz kje so ti ukazi prihajali. Zelo slikovito se je o tem izrazil John Prados: »Ko gre za mrežo Gladio, se informacijska avtocesta na vseh ravneh hitro spremeni v makadamsko stezico.« (Ganser, 2006: 10)
Ključne besede: obveščevalne službe, tajne službe, NATO, hladna vojna, terorizem, diplomske naloge
Objavljeno: 05.10.2012; Ogledov: 1798; Prenosov: 311 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (297,49 KB)

2.
Vloga in pomen vohunov med hladno vojno : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Sabina Kuhelj, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o hladni vojni, obveščevalni dejavnosti in delu agentov obveščevalnih služb oziroma vohunov. Poskusili bomo tudi razložiti vlogo in pomen vohunov v času hladne vojne, ter našteli nekaj »najuspešnejših« vohunov tistega obdobja. Hladna vojna se je pričela takoj po koncu druge svetovne vojne leta 1945 med dvema bivšima zaveznicama in povojnima velesilama-Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Med njima je potekal neprestan boj za teritorialno prevlado v svetu, tekma v oboroževanju in posledično tekmovanje v razvoju informacijske tehnologije. Konec hladne vojne pa je vezan na dogodke perestrojke in Gorbačova, ter na razpad Sovjetske zveze. Ko govorimo o obveščevalni dejavnosti, naletimo na veliko razlag, ki se nanašajo na obveščevalne organizacije, dejavnost in celotne obveščevalne sisteme posameznih držav. V večini primerov uvrščajo obveščevalno dejavnost kot dejavnost zbiranja, analize, proučevanja in interpretacije vseh razpoložljivih podatkov. Obveščevalne službe so se razvijale skladno z razvojem družbe, po drugi svetovni vojni pa so se vzpostavili nadnacionalni obveščevalni sistemi. Vohunstvo ima politični pomen (vsaka dejavnost, s katero se skuša priti do tajnih podatkov posameznika, ustanove, države), pravno pa je definirano kot kaznivo dejanje (predstavlja 10-20 % delež obveščevalne dejavnosti), ostali del pa predstavlja pridobivanje podatkov iz ostalih virov, predvsem javnih. Agent oziroma vohun je po definiciji oseba, ki jo vodijo določeni motivi, da neprofesionalno, tajno in organizirano, na zahtevo in za potrebe obveščevalne službe zbira tajne informacije in jih posreduje obveščevalcu. Izmed množice vohunov, ki so delovali v obdobju hladne vojne, lahko izpostavimo naslednje: Heinza Felfeja, Hansa Clemensa, Alfreda Frenzela, Gordona Lonsdala, Georga Blaka, Williama Vassala, Roberta Leeja Johnsona, Gunterja Guillaumeja, Olega Kalugina, Klausa Emila Juliusa Fuchsa, Harryja Golda, Juliusa in Ethel Rosenberg, Igorja Gouzenka, Cambridgeške štiri: Harolda »Kima« Philbyja, Guya Burgessa, Anthonyja Blunta in Donalda Macleana ter najslavnejšega med slovenskimi vohuni, ki je deloval v obdobju med drugo svetovno vojno in v začetku hladne vojne, Vladimirja Vauhnika. Vohuni so bili pomemben vezni člen v tekmi med povojnima velesilama-Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Iskali, zbirali in posredovali so tajne informacije svojim nadrejenim. Te so se večinoma nanašale na oborožitev, pa tudi na razvoj tehnologije in industrije. Vohuni so imeli pomembno vlogo in pomen za napredek (oborožitve, tehnologije, politike in drugo) države, za katero so vohunili, ter za izdajanje skrivnosti nasprotnikov svoje države.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, vohunstvo, vohuni, hladna vojna, diplomske naloge
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 1352; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (475,28 KB)

3.
33. AMERIŠKI PREDSEDNIK HARRY S. TRUMAN IN VPLIV NJEGOVIH ODLOČITEV NA POVOJNE RAZMERE V OBDOBJU NJEGOVEGA PRVEGA MANDATA (1945-48)
Sabina Mujezinovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Največji vojaški spopad v zgodovini je bila druga svetovna vojna. Začela se je od leta 1939 in trajala do leta 1945. V vojno so bile vpletene svetovne države z svojimi oboroženimi silami Sile osi na eni strani,na drugi pa zavezniške sile. To je boj med Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo, Francijo, Sovjetsko zvezo in Kitajsko proti Nemčiji, Italiji in Japonski. Vojna je zajela precejšnji del sveta (odvija se po celotnem svetu), najbolj prizadete sta bile Evropa in Japonska. Združenim državam Amerike je bilo vojskovanje na domačih tleh prihranjeno. Vojni vihar ni zajel Švice, Španije in Švedske. Vsaka od navedenih držav je imela svoje razloge za nesodelovanje v vojni. Druga svetovna vojna je terjala ogromno človeških žrtev. Podatki navajajo, da je vojni dolg bil 60 milijonov žrtev. Jedrski napad na Hirošimo in Nagasaki ter holokavst, označujeta drugo svetovno vojno kot najbolj krvav spopad v zgodovini. Zraven civilnih žrtev so bila opustošena mesta in celotne pokrajine. Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko. Leta 1945 je vojna končana. Poraženki sta Nemčija in Japonska. Posledica vojne je sprememba v političnem prepričanju in družbeni strukturi. Ustanovljena je OZN (Organizacija združenih narodov). Njen namen je preprečiti spopade ter povezati države v medsebojno sodelovanje. Med ZDA in Sovjetsko zvezo nastanejo ideološke razlike, nastopi čas hladne vojne. Hladna vojna je bilo stanje, v katerem ni bilo ne vojne ne miru. Politična in vojaška nesoglasja, spori, lokalne vojne in druga navzkrižja med velesilami in njunima blokoma so bili stalnica hladne vojne. To je bilo obdobje napetosti z vmesnimi obdobji popuščanj in pogajanj med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki. Hladna vojna je trajala od konca druge svetovne vojne (1945) pa do razpada Sovjetske zveze (1990). Po besedah Winstona Churchilla, izrečenih marca 1946 v Fultonu v ZDA, so komunisti med svoj in sodobni svet spustili Železno zaveso, ki je vzhodni socialistični svet tako rekoč odrezala od zahodnega demokratičnega. Zavesa je potekala od Baltika do Trsta. Meje so več desetletij resnično pomenile pravo železno zaveso. Ob mejah z zahodom so zgradili pas jarkov, minskih polj, ograj, prepredenih z bodečo žico pod električno napetostjo, bunkerjev in stražnih stolpov. Železna zavesa je onemogočila stike med ljudmi, potovanja ter informacije niso mogle potovati iz vzhoda na zahod in obratno. Begunce, ki so ujeli pri begu so jih zaprli ali celo ustrelili.
Ključne besede: Konec druge svetovne vojne, predaja Japonske, povojno obdobje, Sovjetska zveza, ZDA, spor med Vzhodom in Zahodom, hladna vojna, Marshallov načrt, obnova Evrope, Trumanova doktrina, zajezitev komunizma, Fair Deal, Harry S. Truman.
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 1555; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (882,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici