| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OPTIMIZACIJA OSKRBE Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE
Boris Sovič, 2009, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu analiziramo vir sončeve energije ter razpoložljivost sončevega sevanja. Ugotavljamo potencial energije vetra v Sloveniji, s posebnim poudarkom na urbanih okoljih in možnosti optimizacije. Na podlagi lastnega programa Sonce 5 smo razvili aplikacijo Sonce I, ki v preglednicah omogoča nazorno predstavitev tako dnevnega kot letnega navideznega gibanja Sonca na poljubni geografski dolžini in širini. Na podlagi Myersove aplikacije Birdovega algoritma smo razvili aplikacijo Sonce II za izračun obsevanosti in obseva horizontalnih in poljubno usmerjenih površin v pogojih jasnega neba. Poiskali smo optimalne vrednosti obseva statične in dinamične namestitve sprejemnika sončne energije za lokacijo Maribor in primerjali potenciale Maribora, Ljubljane in Kopra.
Ključne besede: elektroenergetika, energetika, obnovljivi viri, energija, energija sonca, obsevanost, obsev, insolacija, energija vetra, hitrost vetra, gostota moči vetra.
Objavljeno: 20.05.2009; Ogledov: 3595; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (50,50 MB)

2.
MESTNA KLIMA LJUTOMERA IN ORMOŽA
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Spreminjaje naravne pokrajine zaradi procesa urbanizacije je vse pogostejši pojav v sodobnem času. Ljudje v mestih proizvedemo veliko umetne energije, z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminjamo tako energijsko kot vodno bilanco in z vse pogostejšo visoko gradnjo vplivamo na lokalno zračno cirkulacijo. Človek z lastnim vnosom toplote, z gostejšo pozidanostjo in odsotnostjo vegetacije spreminja temperaturo zraka, relativno vlago, hitrost in smer vetra in višino padavin. Navedene spremembe se v okolju manifestirajo v obliki specifične mestne klime. Toplotni otok Ljutomera in Ormoža je v obeh primerih najizrazitejši v mestnem jedru od koder se širi, glede na vremenski tip, v različne smeri. V obeh mestih ima pomembno vlogo, ob pozidanosti površin, gostoti prebivalstva in antropogenem vnosu energije, še relief. Gričevje Kamenščak modificira toplotni otok Ljutomera, dolina potoka Lešnice pa vpliva na obliko toplotnega otoka v Ormožu. Toplotni otok je največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C) ter ciklonalno advektivnem vremenskem tipu (CD). Oblika in intenziteta mestnega toplotnega otoka se spreminja tudi tekom dneva. Temperaturni maksimumi in minimumi se čez dan razvijajo na različnih območjih mesta. V splošnem pa velja, da so najtoplejši predeli Ljutomera in Ormoža hkrati tudi najgosteje pozidana območja medtem, ko najhladnejša območja sovpadajo z redkeje pozidanimi območji ter območji s konkavno reliefno obliko.
Ključne besede: Ključne besede: mestna klima, Ljutomer, Ormož, toplotni otok, modifikatorji temperature zraka, temperaturne razlike med mestom in okolico, vremenski tipi, temperaturni profil, hitrost vetra, smer vetra.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2715; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (20,44 MB)

3.
IZKORIŠČANJE ENERGIJE VETRA Z MALIMI VETERNIMI SISTEMI
Rok Vušnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postavitev vetrne elektrarne na Lisci. Za določeno lokacijo sem najprej analiziral vetrovne razmere za deset let. Na podlagi obratovalnih karakteristik vetrnih turbin in analize vetrovnih razmer sem izbral najprimernejšo vetrno turbino. Grafično sem predstavil tudi pas v katerem obratuje in ovrednotil vse investicijske stroške. Za tri primere sem izvedel izračun proizvodnje električne energije ter predstavil denarni tok skozi življenjsko dobo vetrnega sistema. Na osnovi dobljenih rezultatov sem ovrednotil ekonomsko smiselnost investicij.
Ključne besede: vetrna elektrarna, vetrna turbina, hitrost vetra, proizvodnja
Objavljeno: 16.12.2014; Ogledov: 889; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

4.
MODEL IZRABE VETRNE ENERGIJE V SLOVENIJI
Zlatko Makarić, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaradi vedno večje potrebe po električni energiji smo se odločili, da predstavimo eno izmed možnosti pridobivanja elektrike, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena. Predstavili smo splošno stanje, možnosti in omejitve izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji. Na podlagi dognanj smo sestavili model, s katerim smo pokazali, da je kljub omejitvam v Sloveniji možna izraba vetrne energije.
Ključne besede: veter, vetrna energija, povprečna hitrost vetra, Natura 2000
Objavljeno: 06.02.2015; Ogledov: 766; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Energijski model za oceno življenjske dobe osi vetrne elektrarne
Miljenko Cvetić, 2015, doktorska disertacija

Opis: Do sedaj je bilo projektiranje komponent vetrnega agregata usmerjeno tako, da so bile projektne obremenitve večje od tistih v resnici, s čimer so bile izpolnjene zahteve glede konservativnosti in mehanične varnosti vetrnega agregata. Os vetrnega agregata je s tem predimenzionirana, kar je s stališča varnosti ugodno, ampak zaradi večje mase povzroča dodatne zahteve glede nosilnosti stolpa in obračanja gondole. Prav tako večje dimenzije osi vplivajo na njegovo višjo ceno, kot tudi višjo ceno vetrnega agregata. Pravilnost in točnost projektiranja se lahko preveri šele, ko je agregat v uporabi. V doktoratu sta analizirana deformacijsko stanje in stanje napetosti na enem merilnem mestu, in sicer kritičnem delu osi vetrnega agregata. Obenem je bila s pomočjo znanega matematičnega modela opravljena analiza ujemanja teoretičnih in izmerjenih vrednosti. S primerjavo izmerjenih mehaničnih lastnosti, trajne dinamične trdnosti in lomne žilavosti je zaključeno, da so projektno predvidene delovne obremenitve in izmerjene obremenitve bistveno nižje od dinamične trdnosti materiala. Razen tega, določena je metodologija utrujenosti osi vetrnega agregata.
Ključne besede: os vetrne elektrarne, hitrost vetra, jeklena litina, utrujenost, Wöhlerova krivulja, lomna žilavost, mehanske lastnosti
Objavljeno: 15.09.2015; Ogledov: 1151; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (26,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici