| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 97
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most-Dobova-državna meja v skladu z zahtevami jedrnega omrežja Republike Slovenije : diplomsko delo
Martin Luskar, 2023, diplomsko delo

Opis: Slovenija je na odličnem geostrateškem položaju, ki s pomočjo železniške infrastrukture povezuje zahodno ter centralno Evropo z Balkanskim polotokom tako v potniškem kakor tudi v tovornem prometu. Trenutno se v železniško infrastrukturo vlaga ogromno denarja pri čemer pa moramo biti pazljivi, da se z posodabljanjem infrastrukture doseže najvišje standarde ter upošteva najvišje zahteve uredb Evropske unije. V diplomskem delu je podana podrobna analiza pomembnega železniškega odseka med Zidanim Mostom ter Dobovo, ki odpira povezave Evrope z Balkanom. V analizi obstoječega stanja je podan podroben pregled dosedanje železniške infrastrukture ter predlogi za nadgradnjo po najnovejših Tehničnih specifikacij interoperabilnosti (TSI) in Smernicah EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja uredbah (TEN-T). Pregledana je bila tudi projektna dokumentacija na odseku glede na projektne hitrosti, ter podana mnenja za najprimernejšo implementacijo rešitev pri doseganju željenih višjih hitrosti, ki bi jih pridobili pri nadgradnji v skladu z zahtevami jedrnega omrežja.
Ključne besede: železniška infrastruktura, projektna dokumentacija, TEN-T, TSI, zahteve jedrnega železniškega omrežja, hitrost vlakov
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

2.
Dejavniki, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112 v državah Evropske unije
Mišel Szőke, Vanja Erčulj, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti nekatere značilnosti nujnih klicev na številko 112 in proučiti, ali so določeni dejavniki, kot so gostota naseljenosti, prisotnost dodatne številke za nujno pomoč in gospodarska razvitost države, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112. Prispevek naslovi tudi problematiko lažnih klicev. Metode: V vzorec raziskave je bilo vključenih 28 držav Evropske unije (EU). Podatki o hitrosti odziva na klic 112, število lažnih klicev, obstoj dodatnih številk za klic v sili, gostota poselitve in bruto domači proizvod (BDP) za leto 2019 so bili pridobljeni iz uradnih spletnih virov. Statistična analiza je vključevala opisno statistiko in preverjanje hipotez s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce ali MannWhitneyevega U testa in korelacijske analize. Ugotovitve: Gospodarska razvitost, gostota naseljenosti ali prisotnost dodatne številke za nujno pomoč v državi se ne odražajo pri hitrosti odziva na klic v sili 112. Odzivnost je med državami različna, zato bi bilo smiselno iskati druge razloge, zakaj prihaja do razlik v hitrosti odziva. Največ lažnih klicev je v letu 2019 imela Malta, najmanj pa Nemčija. Omejitve/uporabnosti raziskave: Omejitve raziskave so nedostopnost vseh kazalnikov, vezanih na klic v sili 112, za vse države EU ter pomanjkanje literature na obravnavano temo. Praktična uporabnost: Hitrost odziva na klic v sili 112 je ključna za uspešno in učinkovito posredovanje pri različnih tipih urgentnih dogodkov. Preučevanje dejavnikov, povezanih s hitrostjo odziva, je ključno za izboljšanje storitev in posledično izboljšanje zdravstvenega stanja in varnosti državljanov. Ravno tako je treba nasloviti problematiko lažnih klicev, ki negativno vplivajo na kakovost nudenja nujne pomoči.
Ključne besede: klici v sili, gospodarska razvitost, hitrost odziva, gostota naseljenosti, 112, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 9
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Brezkontaktno določanje hitrosti toka vodotokov s pomočjo programske opreme Fudaa-LSPIV : diplomsko delo
Žiga Korotaj, 2022, diplomsko delo

Opis: Določitev pretoka vode na nekem vodotoku je v gradbeništvu zelo pomemben postopek, saj nam izhodni podatki pri takih meritvah predstavljajo ključni parameter za dimenzioniranje vodnih objektov, ocenitev škode po poplavah in možnost uporabe vodotoka za pridobitev tehnološke vode v primeru gradnje objektov. V večini primerov ga pridobimo s pomočjo stalnih merilnikov, ki so nameščeni na skrbno izbranih mestih, katera nad dajejo verodostojne vrednosti. V primerih, ko na območju ni nameščenih takih naprav, se poslužujemo uporabi prenosnih merilnikov pretoka, ko pa to ni mogoče, bodisi zaradi težko dostopnega terena ali poplavljenega območja pa uporabimo metodo brezkontaktnega določanja pretoka, ki je podrobno opisan v diplomski nalogi.
Ključne besede: fudaa-lspiv, Brezkontaktno določanje hitrosti, LSPIV, PIV, Hitrost vodotoka, Pretok rek, Hitrost površine vode
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 407; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

4.
Napoved proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn na podlagi vremenskih podatkov : diplomsko delo
Tilen Natek, 2022, diplomsko delo

Opis: Najpomembnejša naloga naše generacije je ohraniti planet, da bodo naši zanamci dihali svež zrak, pili čisto vodo in živeli v normalni temperaturi. Pri tem bo eno ključnih vlog odigrala oskrba z električno energijo. Za čim večjo podnebno nevtralnost si močno prizadeva tudi Evropska unija (EU), saj v tako imenovani zeleni preboj vlaga veliko časa in denarja. Posledično obnovljivi viri energije (OVE) predstavljajo vedno večji delež naše oskrbe z električno energijo. Toda treba se je zavedati, da bolj ko se naša električna energija napaja iz vremensko odvisnih virov energije, kot sta veter in sonce, bolj niha delovanje električnega omrežja in večji pomen ima napovedovanje proizvodnje vetrne energije.
Ključne besede: Vetrna energija, vetrne elektrarne, hitrost vetra, realizirana proizvodnja električne energije, napovedovanje.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 697; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

5.
Klici v sili na enotno številko 112 v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mišel Szőke, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje nekatere značilnosti klica v sili na enotno številko 112 v državah EU. Cilj dela je bil pridobitev informacij o učinkovitosti sistema 112 (hitrost odziva na klic v sili), glede na razvitost države (bruto domači proizvod), gostoto naseljenosti in prisotnost dodatnih številk za klic v sili v državi. Proučili smo tudi gibanje števila klicev v Sloveniji v obdobju med 2010 in 2020. V diplomski nalogi je predstavljena tudi platforma SPIN, v kateri so zapisani vsi podatki o naravnih in drugih nesrečah ter podatki o intervencijah sil za zaščito in reševanje. Da bi uspešno naslovili zastavljene cilje, smo v vzorec raziskave vključili države članice EU in podatke o klic v sili na številko 112 v EU in Sloveniji za leto 2019. Ugotovili smo, da se bolj in manj razvite države statistično značilno ne razlikujejo v hitrosti odziva na klic v sili 112. Ravno tako ni statistično značilne povezanosti med gostoto naseljenosti in hitrostjo odziva na klic 112, kot tudi ni razlike v hitrosti odziva na klic 112 glede na to, ali obstaja v državi več kot le ena številka za klic v sili ali ne. Hkrati smo ugotovili, da število nujnih klicev v Sloveniji z leti narašča.
Ključne besede: diplomske naloge, klic v sili 112, BDP, hitrost odziva na številko 112, države članice EU, Slovenija, klic v sili
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 1084; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
7.
Policijska pooblastila in tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu za znižanje števila prometnih nesreč : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tomaž Lenič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je predstavljeno z vidika odkrivanja cestno-prometnih prekrškov, ki so najpogostejši razlogi za povzročitev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Predstavlja policijska pooblastila in pravno podlago, ki je policistom na razpolago, ter tehnična sredstva, ki jih policisti potrebujejo pri nadzoru cestnega prometa. Predstavili smo tri najpogostejše vzroke, ki imajo za posledico prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Kot primarni vzrok smo predstavili hitrost in kot sekundarni vzrok vožnjo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Predstavili smo tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu in postopke pri ugotovitvi kršitve. Za primerjavo smo postopke, pooblastila in tehnična sredstva slovenske policije primerjali s policijami drugih evropskih držav. Z raziskavami smo v zaključnem delu ugotovili, da so tehnična sredstva slovenske policije primerljiva s policijami drugih evropskih držav in da slovenska policija po potrebi spremlja inovacije ter nadgrajuje tehnična sredstva. Prav tako smo ugotovili, da se slovenska policija uspešno spoprijema z izboljšanjem prometne varnosti na področju prometnih nesreč, saj se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom med letoma 2010 in 2019 znižalo za 36 ter število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami v istem času za 1.604. K temu so pripomogle preventivne in represivne akcije na področju varnosti cestnega prometa, ki jih policija dosledno izvaja. Policija bi še izboljšala uspešnost pri ugotavljanju cestno-prometnih prekrškov z uveljavitvijo sekcijskega merjenja hitrosti in sistema avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic oziroma z optično prepoznavo registrskih tablic. Ta dva sistema bi bistveno pripomogla k še bolj učinkoviti in usmerjeni prepoznavi najhujših kršiteljev cestno-prometnih predpisov, vendar smo v diplomskem delu ugotovili, da pri uporabi omenjenih sistemov obstajajo omejitve, saj morajo biti skladni z ustavno sodno prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, tehnična sredstva, hitrost, alkohol, prepovedane droge, prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 794; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

8.
Priprava tankoslojnih plasti na osnovi tio 2 v namene protikorozijske zaščite : magistrsko delo
Alain Kerhe, 2021, magistrsko delo

Opis: Nezaščitene železne in jeklene površine so dovzetne za zračno vlago in kisik. Na njih se zaradi termodinamske nestabilnosti tvori šibka pasivna plast oksida, ki se lušči in poškoduje kovinske konstrukcijske materiale. V magistrskem delu smo nerjavno jeklo AISI 304 prevlekli s postopkom sol-gel ter izdelano protikorozijsko zaščito na osnovi TiO2, ki naj bi preprečevala tvorbo korozijskih produktov in inhibirala proces korozije. Nanesli smo po več plasti tankoslojne zaščite, med nanašanjem posameznih plasti pa smo jih za stabilizacijo sušili v sušilniku ali avtoklavu: tri plasti pri 500 °C, pet plasti pri 200 °C in 500 °C ter deset plasti pri 200 °C. Plasti smo toplotno obdelali, da bi iz njih odstranili organske komponente, ostali so samo kompleksni oksidi Ti4+. To je vodilo do večje homogenosti in adhezivnosti, manjše poroznosti in boljšega prekrivanja med plastmi. Preizkušali smo različne sestave plasti ter določali njeno stabilnost, obstojnost, medplastno prekrivanje in inhibicijsko zaščito prevlek v agresivnih medijih, predvsem v HCl pri različnih koncentracijah: 2-%, 8,5-% in 17-%. Za analizo plasti smo uporabljali elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) in potenciodinamsko polarizacijsko spektroskopijo (PP). Eksperimentalne točke, pridobljene z metodo EIS, smo predstavili z Nyquistovimi in Bodejevimi diagrami, hkrati pa si z interpretacijo konstruiranih karakterističnih nadomestnih vezij pridobili vpogled v impedančne parametre ter na njihovi podlagi ugotovili pozitivne zaviralne (inhibicijske) lastnosti proti korozijskim procesom pri več nanosih plasti. Najboljšo protikorozijsko zaščito je kovini dajalo pet plasti, sušenih na 200 °C, najslabšo protikorozijsko zaščito pa je imel premazni sistem z vsebnostjo naravnega voska P123 in s tremi plastmi, sušenimi na 500 °C.
Ključne besede: protikorozijska zaščita, nerjavno jeklo, postopek sol-gel, inhibicijska hitrost, elektrokemijska impedančna spektroskopija, potenciodinamska polarizacijska spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 19.03.2021; Ogledov: 1100; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (6,08 MB)

9.
Meritve podajnosti arterij pri slovenskih otrocih in mladostnikih
Irena Cossutta, Katarina Čas, Maruša Esih, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: otrok, mladostnik, zdrava populacija, referenčne vrednosti, hitrost pulznega vala, komplianca arterij
Objavljeno v DKUM: 30.11.2020; Ogledov: 805; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (952,10 KB)

10.
Primerjava anaerobne kapacitete BMX in cestnih kolesarjev na Wingate testu
Žan Godina, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili BMX in cestno kolesarstvo, ter njihove anaerobne značilnosti in primerjave. V nadaljevanju diplomskega dela bomo predstavili in podrobno opisali test imenovan »Wingate«, kjer smo testirali 20 kandidatov in sicer 10 BMX kolesarjev in 10 cestnih kolesarjev. Izide obeh kolesarskih panog smo med seboj primerjali s programov SPSS, kjer smo primerjali moč, hitrost in vzdržljivost posameznika. Izide obeh kolesarskih panog bomo med seboj primerjali. Znotraj posamezne kolesarske panoge nas je zanimala tudi starost tekmovalcev, njihova teža in višina posameznika .
Ključne besede: BMX kolo, cestno kolo, hitrost, moč, vzdržljivost, Wingate test
Objavljeno v DKUM: 09.03.2020; Ogledov: 1142; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici