| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Klici v sili na enotno številko 112 v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mišel Szőke, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje nekatere značilnosti klica v sili na enotno številko 112 v državah EU. Cilj dela je bil pridobitev informacij o učinkovitosti sistema 112 (hitrost odziva na klic v sili), glede na razvitost države (bruto domači proizvod), gostoto naseljenosti in prisotnost dodatnih številk za klic v sili v državi. Proučili smo tudi gibanje števila klicev v Sloveniji v obdobju med 2010 in 2020. V diplomski nalogi je predstavljena tudi platforma SPIN, v kateri so zapisani vsi podatki o naravnih in drugih nesrečah ter podatki o intervencijah sil za zaščito in reševanje. Da bi uspešno naslovili zastavljene cilje, smo v vzorec raziskave vključili države članice EU in podatke o klic v sili na številko 112 v EU in Sloveniji za leto 2019. Ugotovili smo, da se bolj in manj razvite države statistično značilno ne razlikujejo v hitrosti odziva na klic v sili 112. Ravno tako ni statistično značilne povezanosti med gostoto naseljenosti in hitrostjo odziva na klic 112, kot tudi ni razlike v hitrosti odziva na klic 112 glede na to, ali obstaja v državi več kot le ena številka za klic v sili ali ne. Hkrati smo ugotovili, da število nujnih klicev v Sloveniji z leti narašča.
Ključne besede: diplomske naloge, klic v sili 112, BDP, hitrost odziva na številko 112, države članice EU, Slovenija, klic v sili
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 367; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

2.
3.
Policijska pooblastila in tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu za znižanje števila prometnih nesreč : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tomaž Lenič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je predstavljeno z vidika odkrivanja cestno-prometnih prekrškov, ki so najpogostejši razlogi za povzročitev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Predstavlja policijska pooblastila in pravno podlago, ki je policistom na razpolago, ter tehnična sredstva, ki jih policisti potrebujejo pri nadzoru cestnega prometa. Predstavili smo tri najpogostejše vzroke, ki imajo za posledico prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Kot primarni vzrok smo predstavili hitrost in kot sekundarni vzrok vožnjo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Predstavili smo tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu in postopke pri ugotovitvi kršitve. Za primerjavo smo postopke, pooblastila in tehnična sredstva slovenske policije primerjali s policijami drugih evropskih držav. Z raziskavami smo v zaključnem delu ugotovili, da so tehnična sredstva slovenske policije primerljiva s policijami drugih evropskih držav in da slovenska policija po potrebi spremlja inovacije ter nadgrajuje tehnična sredstva. Prav tako smo ugotovili, da se slovenska policija uspešno spoprijema z izboljšanjem prometne varnosti na področju prometnih nesreč, saj se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom med letoma 2010 in 2019 znižalo za 36 ter število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami v istem času za 1.604. K temu so pripomogle preventivne in represivne akcije na področju varnosti cestnega prometa, ki jih policija dosledno izvaja. Policija bi še izboljšala uspešnost pri ugotavljanju cestno-prometnih prekrškov z uveljavitvijo sekcijskega merjenja hitrosti in sistema avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic oziroma z optično prepoznavo registrskih tablic. Ta dva sistema bi bistveno pripomogla k še bolj učinkoviti in usmerjeni prepoznavi najhujših kršiteljev cestno-prometnih predpisov, vendar smo v diplomskem delu ugotovili, da pri uporabi omenjenih sistemov obstajajo omejitve, saj morajo biti skladni z ustavno sodno prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, tehnična sredstva, hitrost, alkohol, prepovedane droge, prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 385; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

4.
Priprava tankoslojnih plasti na osnovi tio 2 v namene protikorozijske zaščite : magistrsko delo
Alain Kerhe, 2021, magistrsko delo

Opis: Nezaščitene železne in jeklene površine so dovzetne za zračno vlago in kisik. Na njih se zaradi termodinamske nestabilnosti tvori šibka pasivna plast oksida, ki se lušči in poškoduje kovinske konstrukcijske materiale. V magistrskem delu smo nerjavno jeklo AISI 304 prevlekli s postopkom sol-gel ter izdelano protikorozijsko zaščito na osnovi TiO2, ki naj bi preprečevala tvorbo korozijskih produktov in inhibirala proces korozije. Nanesli smo po več plasti tankoslojne zaščite, med nanašanjem posameznih plasti pa smo jih za stabilizacijo sušili v sušilniku ali avtoklavu: tri plasti pri 500 °C, pet plasti pri 200 °C in 500 °C ter deset plasti pri 200 °C. Plasti smo toplotno obdelali, da bi iz njih odstranili organske komponente, ostali so samo kompleksni oksidi Ti4+. To je vodilo do večje homogenosti in adhezivnosti, manjše poroznosti in boljšega prekrivanja med plastmi. Preizkušali smo različne sestave plasti ter določali njeno stabilnost, obstojnost, medplastno prekrivanje in inhibicijsko zaščito prevlek v agresivnih medijih, predvsem v HCl pri različnih koncentracijah: 2-%, 8,5-% in 17-%. Za analizo plasti smo uporabljali elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) in potenciodinamsko polarizacijsko spektroskopijo (PP). Eksperimentalne točke, pridobljene z metodo EIS, smo predstavili z Nyquistovimi in Bodejevimi diagrami, hkrati pa si z interpretacijo konstruiranih karakterističnih nadomestnih vezij pridobili vpogled v impedančne parametre ter na njihovi podlagi ugotovili pozitivne zaviralne (inhibicijske) lastnosti proti korozijskim procesom pri več nanosih plasti. Najboljšo protikorozijsko zaščito je kovini dajalo pet plasti, sušenih na 200 °C, najslabšo protikorozijsko zaščito pa je imel premazni sistem z vsebnostjo naravnega voska P123 in s tremi plastmi, sušenimi na 500 °C.
Ključne besede: protikorozijska zaščita, nerjavno jeklo, postopek sol-gel, inhibicijska hitrost, elektrokemijska impedančna spektroskopija, potenciodinamska polarizacijska spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 19.03.2021; Ogledov: 477; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (6,08 MB)

5.
Meritve podajnosti arterij pri slovenskih otrocih in mladostnikih
Irena Cossutta, Katarina Čas, Maruša Esih, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: otrok, mladostnik, zdrava populacija, referenčne vrednosti, hitrost pulznega vala, komplianca arterij
Objavljeno v DKUM: 30.11.2020; Ogledov: 424; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (952,10 KB)

6.
Primerjava anaerobne kapacitete BMX in cestnih kolesarjev na Wingate testu
Žan Godina, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili BMX in cestno kolesarstvo, ter njihove anaerobne značilnosti in primerjave. V nadaljevanju diplomskega dela bomo predstavili in podrobno opisali test imenovan »Wingate«, kjer smo testirali 20 kandidatov in sicer 10 BMX kolesarjev in 10 cestnih kolesarjev. Izide obeh kolesarskih panog smo med seboj primerjali s programov SPSS, kjer smo primerjali moč, hitrost in vzdržljivost posameznika. Izide obeh kolesarskih panog bomo med seboj primerjali. Znotraj posamezne kolesarske panoge nas je zanimala tudi starost tekmovalcev, njihova teža in višina posameznika .
Ključne besede: BMX kolo, cestno kolo, hitrost, moč, vzdržljivost, Wingate test
Objavljeno v DKUM: 09.03.2020; Ogledov: 800; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
Učinki kognitivnega treninga na kognitivne funkcije v pozni odraslosti
Karmen Hebar, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je bilo izvedenih veliko raziskav o kognitivnem treningu na populaciji zdravih starejših odraslih kot aktivnosti, ki bi lahko preventivno delovala proti prezgodnjemu kognitivnemu upadu ali celo izboljšala kognitivno delovanje. Vendar raziskave kažejo različne rezultate v odvisnosti od številnih dejavnikov. Namen naloge je bil proučiti ali lahko s specifičnim enomodalnim, kombiniranim (procesnim in strateškim), večdomenskim kognitivnim treningom pozornosti, spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij, izboljšamo rezultate na merah nekaterih kognitivnih funkcij pri zdravih starejših odraslih. V raziskavi smo merili kratkotrajne in bližnje transferne učinke kognitivnega treninga, papir-svinčnik tehnike. Preveriti smo želeli, ali trening pripomore k izboljšanju (slušno verbalnega in vidno prostorskega) kratkoročnega, delovnega in dolgoročnega spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij. Proučiti smo želeli tudi, ali trening pripomore k izboljšanju razpoloženja (pozitivnega in negativnega učinka) in subjektivnega doživljanja zadovoljstva v življenju. V raziskavi je sodelovalo 20 preizkušancev, starih od 65 do 74 let (deset v kontrolni in deset v eksperimentalni skupini), ki so ustrezali vključitvenim merilom. Eksperimentalna skupina je bila deležna sedemtedenskega kognitivnega treninga, ki je potekal enkrat tedensko, v trajanju 90 minut. Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembno večje izboljšanje pri udeležencih eksperimentalne skupine, v primerjavi s kontrolno skupino, v slušno verbalnem takojšnjem spominskem priklicu, v vidno prostorskem takojšnjem in odloženem spominskem priklicu, na nekaterih merah izvršilnih funkcij in dolgotrajnega spomina (na testu verbalne fluentnosti) in v kratkotrajnem številskem priklicu (na testu številskega spominskega obsega naprej). Statistično pomembno večje izboljšanje pa se ni pokazalo v verbalnem odloženem priklicu, v delovnem spominu (na testu številskega obsega nazaj), na nekaterih merah izvršilnih funkcij (na TMT testu) ter na nobeni od samoocenjevalnih lestvic razpoloženja in zadovoljstva z življenjem.
Ključne besede: kognitivni trening, izvršilne funkcije, pozornost, hitrost procesiranja, (delovni) spomin, verbalni spomin, vidno prostorski spomin
Objavljeno v DKUM: 09.01.2020; Ogledov: 1059; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

8.
Analiza hitrosti simetričnih bločnih šifrirnih algoritmov : magistrsko delo
Tomi Jerenko, 2019, magistrsko delo

Opis: Šifriranje je najpogostejši način varovanja podatkov med prenosom preko javnih kanalov. Najpogosteje uporabljamo standard AES; ta spada med simetrične bločne šifre, ki za zagotavljanje zaupnosti, celovitosti in overjanja uporabljajo načine šifriranja. V magistrski nalogi smo s statističnimi metodami primerjali hitrosti različnih implementacij simetričnih bločnih šifer in načinov šifriranja. Ugotovili smo, da je pospešeno šifriranje oz. dešifriranje s šifro AES v povprečju 11,1-krat oz. 14,9-krat hitrejše kot nepospešeno. Nepospešeni AES je tudi hitrejši od ostalih primerljivih šifer. Najhitrejši AEAD-način šifriranja je OCB, med osnovnimi pa CTR pri šifriranju in CBC pri dešifriranju.
Ključne besede: simetrične šifre, bločne šifre, načini šifriranja, AES, hitrost
Objavljeno v DKUM: 23.12.2019; Ogledov: 788; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
Razvoj hitrostne vzdržljivosti v atletiki
Primož Velkner, 2019, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se ukvarjam z razvojem hitrostne vzdržljivosti v atletiki. Na začetku diplomske naloge sem se ukvarjal z atletiko na splošno. Zajel sem njen razvoj skozi zgodovino po svetu in nato prešel na našo slovensko zgodovino razvoja atletike, ki se ji je kljub težavam uspelo uvrstiti na mednarodni nivo in je vse do danes še vedno aktivna na velikih tekmovanjih, predvsem po zaslugi naših atletov in atletinj. V naslednjih poglavjih sem se posvetil ciljem diplomske naloge. Cilji so bili jasni, in sicer opisati razvoj hitrostne vzdržljivosti v atletiki, spoznati zakonitosti športne vadbe ter vpliv aerobnega in anaerobnega energijskega procesa, spoznati in opisati metode, s katerimi lahko razvijamo hitrostno vzdržljivost, in dejavnike, ki v športu in izven športa vplivajo na proces razvoja hitrostne vzdržljivosti, ter ugotoviti, kaj bi se lahko spremenilo, dodalo ali odvzelo iz spoznanja strokovne literature in mojega dosedanjega športnega znanja o atletiki. Eden izmed glavnih ciljev, na katerega sem se osredotočil, je bil prodreti v svet atletike skozi teorijo, s čimer sem razširil svoj spekter znanja, ki ga bom v prihodnosti lahko uporabil v pri delu ali morebitnem treniranju športnikov.
Ključne besede: atletika, vzdržljivost, hitrost, obremenitev, napor
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 623; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

10.
Razvoj hitrostne vzdržljivosti pri tekačih na kratke razdalje
Jan Kramberger, 2019, diplomsko delo

Opis: V tem zaključnem delu predstavljamo vplive na razvoj in metode za razvoj hitrostne vzdržljivosti, z delitvijo teka sprinta v faze in ugotavljanjem najboljše tehnike ta tek na kratke razdalje. Predstavljeni so tudi energijski sistemi, ki vplivajo na razvoj vzdržljivost, in načini, kako razvijati hitrost in/ali vzdržljivost. Ta dva koncepta sta naposled združena v hitrostno vzdržljivost s predstavitvijo njenega razvoja. V delu izpostavljamo tudi osnovne zakonitosti in pomembnost periodizacije in regeneracije.
Ključne besede: atletika, vzdržljivost, hitrost, hitrostna vzdržljivost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 832; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici