Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prometne nesreče predstavljalo velik družbeni problem, saj med drugim povzročajo visoke stroške zdravstvene oskrbe in izgube v produktivnosti. Med letoma 2021 in 2023 je bilo na območju Upravne enote Žalec zabeleženih 1.745 prometnih nesreč. Med glavnimi vzroki za nesreče so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in neustrezna varnostna razdalja. V diplomskem delu je bila izvedena analiza nevarnih cestnih odsekov na območju Upravne enote Žalec z uporabo podatkov o prometnih nesrečah in mobilne aplikacije DRAJV, ki beleži vozniške navade uporabnikov. V obravnavanem obdobju je aplikacija DRAJV zabeležila več kot 2,3 milijona prekoračitev hitrosti na območju Upravne enote Žalec. Analiza podatkov je razkrila, da so prekoračitve dovoljenih hitrosti vožnje eden glavnih dejavnikov tveganja za prometne nesreče. Identificiranih je bilo pet nevarnih cestnih odsekov z visoko gostoto prometnih nesreč in prekoračitev hitrosti, med katerimi so avtocestni odseki, regionalne ceste ter območja v bližini naselij. Rezultati analize poudarjajo potrebo po ciljnih ukrepih za izboljšanje prometne varnosti, kot so postavitev hitrostnih kamer, izboljšanje prometne signalizacije ter uvedba fizičnih ukrepov za umirjanje prometa. Predlagano je nadaljnje zbiranje in analiza podatkov za ciljno usmerjeno načrtovanje ukrepov za zmanjšanje tveganj v cestnem prometu.
Ključne besede: prometne nesreče, nevarni cestni odseki, aplikacija DRAJV, hitrost vožnje, Upravna enota Žalec, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (4,77 MB)

Ključne besede: merilnik hitrosti, dopplerski merilnik hitrosti, radar, policija, promet, hitrost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 5
Celotno besedilo (815,88 KB)

Opis: Slovenija je na odličnem geostrateškem položaju, ki s pomočjo železniške infrastrukture povezuje zahodno ter centralno Evropo z Balkanskim polotokom tako v potniškem kakor tudi v tovornem prometu. Trenutno se v železniško infrastrukturo vlaga ogromno denarja pri čemer pa moramo biti pazljivi, da se z posodabljanjem infrastrukture doseže najvišje standarde ter upošteva najvišje zahteve uredb Evropske unije. V diplomskem delu je podana podrobna analiza pomembnega železniškega odseka med Zidanim Mostom ter Dobovo, ki odpira povezave Evrope z Balkanom. V analizi obstoječega stanja je podan podroben pregled dosedanje železniške infrastrukture ter predlogi za nadgradnjo po najnovejših Tehničnih specifikacij interoperabilnosti (TSI) in Smernicah EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja uredbah (TEN-T). Pregledana je bila tudi projektna dokumentacija na odseku glede na projektne hitrosti, ter podana mnenja za najprimernejšo implementacijo rešitev pri doseganju željenih višjih hitrosti, ki bi jih pridobili pri nadgradnji v skladu z zahtevami jedrnega omrežja.
Ključne besede: železniška infrastruktura, projektna dokumentacija, TEN-T, TSI, zahteve jedrnega železniškega omrežja, hitrost vlakov
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 729; Prenosov: 130
Celotno besedilo (3,52 MB)

Opis: Določitev pretoka vode na nekem vodotoku je v gradbeništvu zelo pomemben postopek, saj nam izhodni podatki pri takih meritvah predstavljajo ključni parameter za dimenzioniranje vodnih objektov, ocenitev škode po poplavah in možnost uporabe vodotoka za pridobitev tehnološke vode v primeru gradnje objektov. V večini primerov ga pridobimo s pomočjo stalnih merilnikov, ki so nameščeni na skrbno izbranih mestih, katera nad dajejo verodostojne vrednosti. V primerih, ko na območju ni nameščenih takih naprav, se poslužujemo uporabi prenosnih merilnikov pretoka, ko pa to ni mogoče, bodisi zaradi težko dostopnega terena ali poplavljenega območja pa uporabimo metodo brezkontaktnega določanja pretoka, ki je podrobno opisan v diplomski nalogi.
Ključne besede: fudaa-lspiv, Brezkontaktno določanje hitrosti, LSPIV, PIV, Hitrost vodotoka, Pretok rek, Hitrost površine vode
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 37
Celotno besedilo (5,33 MB)

Opis: Diplomsko delo preučuje nekatere značilnosti klica v sili na enotno številko 112 v državah EU. Cilj dela je bil pridobitev informacij o učinkovitosti sistema 112 (hitrost odziva na klic v sili), glede na razvitost države (bruto domači proizvod), gostoto naseljenosti in prisotnost dodatnih številk za klic v sili v državi. Proučili smo tudi gibanje števila klicev v Sloveniji v obdobju med 2010 in 2020. V diplomski nalogi je predstavljena tudi platforma SPIN, v kateri so zapisani vsi podatki o naravnih in drugih nesrečah ter podatki o intervencijah sil za zaščito in reševanje. Da bi uspešno naslovili zastavljene cilje, smo v vzorec raziskave vključili države članice EU in podatke o klic v sili na številko 112 v EU in Sloveniji za leto 2019. Ugotovili smo, da se bolj in manj razvite države statistično značilno ne razlikujejo v hitrosti odziva na klic v sili 112. Ravno tako ni statistično značilne povezanosti med gostoto naseljenosti in hitrostjo odziva na klic 112, kot tudi ni razlike v hitrosti odziva na klic 112 glede na to, ali obstaja v državi več kot le ena številka za klic v sili ali ne. Hkrati smo ugotovili, da število nujnih klicev v Sloveniji z leti narašča.
Ključne besede: diplomske naloge, klic v sili 112, BDP, hitrost odziva na številko 112, države članice EU, Slovenija, klic v sili
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 1317; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,95 MB)