Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bolnišnične okužbe so okužbe, povezane z zdravljenjem, bivanjem ali rehabilitacijo v bolnišnici in so najpogostejši zaplet pri zdravljenju. Najpogosteje do njih pride zaradi neupoštevanja in neustreznega izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb, med katerimi je najpomembnejša higiena rok. Bolnišnične okužbe povzročajo mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi, glive in paraziti. Ena od povzročiteljev takšnih okužb je bakterija Klebsiella pneumoniae, ki je najpomembnejši povzročitelj bolnišničnih okužb iz rodu Klebsiella. Okužbe z bakterijo Klebsiella pneumoniae najpogosteje prizadenejo dihala, sečila in rane. Patogeni mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe, se pogosto zadržujejo v tekstilijah, ki se uporabljajo pri vsakdanji praksi v bolnišnici. Zato je detekcija mikroorganizmov v bolnišničnih tekstilijah pomembna pri raziskovanjih na področju obvladovanja in preprečevanja bolnišničnih okužb, ki pestijo bolnike tako dolgo, kot obstajajo bolnišnice in ostale ustanove, ki obravnavajo dlje hospitalizirane bolnike. V naši raziskavi smo primerjali tri različne metode za detekcijo bakterije Klebsiella pneumoniae na bolnišničnih tekstilijah. Najprej smo vzorčili bakterije z klasično metodo jemanja odtisov z RODAC ploščicami, nato z aparatom Morapex A in za konec še z hitrim testom za detekcijo psevdomonad in enterobakterij (Inštitut Hohenstein, Nemčija). Ugotovili smo, da je metoda, pri kateri uporabljamo aparat Morapex A, bolj učinkovita od klasične metode jemanja odtisov z RODAC ploščicami. Hiter test za odkrivanje bakterij na kontaminiranih površinah (Bacteria quick test), pa je neprimeren za uporabo v praksi, saj njegovi rezultati niso tako natančni in zanesljivi kot rezultati, pridobljeni z drugimi metodami vzorčenja.
Ključne besede: Bolnišnične okužbe, Klebsiella pneumoniae, Morapex A, RODAC, hitri test
Objavljeno v DKUM: 22.08.2014; Ogledov: 6695; Prenosov: 308
Celotno besedilo (945,27 KB)

Opis: Kalprotektin v blatu je nespecifični marker črevesnega vnetja in eden izmed parametrov, ki so pomembni v diagnostiki kronične vnetne črevesne bolezni. Uporaben je predvsem pri razlikovanju med kronično vnetno črevesno boleznijo in sindromom razdražljivega črevesja (IBS). Namen naloge je bila primerjava hitrega imunokromatografskega testa z, v rutinski diagnostiki že uveljavljenim testom ELISA, za merjenje proteina kalprotektina v blatu. V delu smo primerjali rezultate semikvantitativne imunokromatografske metode z rezultati kvantitativne metode ELISA. Kot statistično orodje za primerjavo obeh testov med seboj smo uporabili vrednotenje z diagnostično občutljivostjo in diagnostično specifičnostjo. Preverili smo tudi ujemanje rezultatov glede na podane intervale hitrega testa z kvantitativnimi rezultati ELISA testa. Pri primerjavi obeh testov glede na koncentracijske razrede, smo ugotovili najvišje ujemanje pri nizkih koncentracijah (do 15 µg/g). Ujemanje glede na ELISA je bilo kar 97%. V razredu od 15 µg/g do 60 µg/g je bilo ujemanje 17%, nad 60 µg/g smo ugotovili 79% ujemanje. Ob predlagani mejni vrednosti ELISA 50 µg/g smo določili s statistično analizo 100% diagnostično občutljivost hitrega testa glede na ELISA, diagnostična specifičnost je bila 92,3%. Ko smo mejno vrednost ELISA povišali na 60 µg/g, se rezultati niso bistveno spremenili. Diagnostična občutljivost hitrega testa glede na ELISA je ostala 100%, diagnostična specifičnost je znašala 85,7%. Hitri test je primerljiv z ELISA pri opredeljevanju negativnih vzorcev, njegova kvantitativna zanesljivost pri nizkih koncentracijah (nivo kalprotektina pod 15 µg/g) nakazuje na njegovo uporabnost pri izključitvi suma na vnetni proces v črevesni sluznici. Če hitri test pokaže pozitiven rezultat je potrebna nadaljnja diagnostika, predvsem napotitev na testiranje z ELISA, saj hitri test ne izmeri koncentracij kalprotektina nad 60 µg/g. Poznavanje natančnih koncentracij v tem območju je pomembno pri bolnikovi obravnavi. Ob negativnem rezultatu vzorca blata ni potrebno pošiljati v diagnostični laboratorij na nadaljnje preiskave, ki bi bile povezane z ugotavljanjem prisotnosti črevesnega vnetja.
Ključne besede: kalprotektin, ELISA, hitri test, KVČB, IBS, primerjava
Objavljeno v DKUM: 23.02.2012; Ogledov: 5226; Prenosov: 521
Celotno besedilo (1,22 MB)