| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljsko prijazna in napredna funkcionalizacija silikona za razvoj novih medicinskih pripomočkov
Katja Kuzmič, 2021, magistrsko delo

Opis: Prekomerna uporaba antibiotikov za zdravljenje infekcij vodi v naraščanje števila odpornih bakterij, kar predstavlja grožnjo javnemu zdravju. Strategije zmanjševanja uporabe temeljijo tudi na preprečevanju nastanka bakterijskega biofilma na površinah medicinskih pripomočkov. Predstavljamo metodo funkcionalizacije silikona z oplaščenjem z naravnimi bioaktivnimi substancami. Na silikon smo kot vezni polimer adsorbirali biopolimer polidopamin, na katerega smo kovalentno vezali karbokismetil hitozan s tiolnimi funkcionalnimi skupinami, ki izkazuje protimikrobne in biofilm-inhibitorne lastnosti. Rezultati karakterizacije so pokazali uspešno kovalentno vezavo karboksimetil hitozana preko tiolnih skupin na polidopamin, kar je pripomoglo k zmanjšanju tvorbe biofilma na površini v primerjavi s fizikalno vezanim karboksimetil hitozanom in neobdelanim silikonom.
Ključne besede: biopolimeri, biofunkcionalizacija, protimikrobnost, polidopamin, karboksimetil hitozan
Objavljeno: 20.09.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

2.
Multifunkcionalna prevleka za preprečevanje biofilma za medicinske pripomočke
Urban Ajdnik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava razvoj in uporabo multifunkcionalnih prevlek na medicinskih pripomočkih za preprečevanje tvorbe biofilma. Okužbe, povezane s tvorbo biofilma na implantacijskih medicinskih pripomočkih, so najpogostejše zdravstveno-negovalne težave, ki skupaj z mikrobno rezistenco predstavljajo tako zdravstveni, socialni kot ekonomski problem. Pri pripravi multifunkcionalne prevleke so uporabljene (bio)osnovane snovi, kot so hialuronska kislina, površinsko aktivna snov na osnovi lizina (77KS) in hitozan (Chi), derivat hitina, ki je drugi najpogostejši polisaharid v naravi takoj za celulozo. Splošno je znano, da lahko z združevanjem biopolimerov in površinsko aktivnih snovi ustvarimo razne strukture, kot so micelarni agregati, polielektrolitski kompleksi, oborine in geli, ki igrajo pomembno vlogo na področjih prehrambne industrije, kozmetike in farmacije, kjer so uporabljeni kot sistemi za dostavo učinkovin in izdelavo prevlek medicinskih pripomočkov.
Ključne besede: silikon, polisaharidi, hitozan, površinsko aktivna snov, biofilm, medicinski pripomočki
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 193; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (7,54 MB)

3.
Razvoj aktivne (bio)plastične embalaže
Klavdija Petelin, 2020, diplomsko delo

Opis: Vedno večji interes se kaže v razvijanju bio-osnovanih polimerov, ki so biorazgradljivi in zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv. V diplomski nalogi sem se osredotočila na razvoj laminata, ki je vsaj delno biorazgradljiv – pomeni, da je na notranji strani materiala namesto dragih umetnih materialov kot sta poliviniliden klorid ali polietilen tereftalat, sirotka na katero je nanešen premaz hitozanskih nanodelcev z ujetimi naravnimi ekstrakti rožmarina oziroma cimeta. Tako se lahko vsaj del laminata razgradi pod normalnimi pogoji, s tem pa omogočimo tudi lažjo reciklažo. Dodatno pa sem z nanosi nanodelcev naredila aktivno embalažo, ki deluje protimikrobno ter antioksidativno, s tem pa lahko občutno vplivamo na trajanje roka živil in ga podaljšamo. Ustreznost sirotkine folije kot del laminata so pokazali testi narejeni z metodami, kot so goniometrija, gravimetrija, ATR-FTIR ter ABTS test.
Ključne besede: aktivna embalaža, hitozan, ekstrakti rožmarina ter cimeta, biorazgradljivost
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (818,38 KB)

4.
Isolation of chitin from marine biomass with deep eutectic solvents and kinetics study of n-deacetylation to chitosan
Bojana Bradić, 2020, doktorska disertacija

Opis: Namen disertacije je predstaviti razvoj nove metodologije z uporabo zelenih alternativnih rešitev, ki predstavljajo izboljšanje v primerjavi s tradicionalnim naĉinom pridobivanja komponent iz odpadne morske biomase. Frakcioniranje morske biomase, v našem primeru lupine škampov v sestavne dele, z glavnim hitinom, ki je eden prvih in najbolj komercialno pomembnih biopolimerov, je bilo doseženo s selektivno optimizacijo pogojev ekstrakcije z uporabo evtektiĉnih topil, kar je imelo za posledico zelo visok izkoristek hitina. Mehanizem frakcioniranja je razložen s kvantitativno analizo tekoĉih in trdnih frakcij, dobljenih po raztapljanju lupin škampov v DES. Evtektiĉna topila so se reciklirana in ponovno uporabila za hitinsko izolacijo, pri ĉemerto ni imelo velik vpliv na izkoristek hitina. Štiri najbolj obetavna in komercialno dostopna NADES, ki jih sestavljajo mešanice holin-klorid-mleĉna kislina (CCLA), holin-kloridmalonska kislina (CCMA), holin-klorid-seĉnina (CCUR) in holin-klorid-citronska kislina (CCCA), so bili preizkušeni. Najvišji izkoristek ekstrakcije hitina je bil <90% z uporabo CCLA, s ĉistostostjo izoliranega hitina nad 98%. Študija o modeliranju heterogenega koraka N-deacetilacije α-hitina, dobljenega iz odpadkov škampov, z uporabo katalitiĉne alkalne raztopine pri razliĉnih delovnih temperaturah in koncentracijah je prinesla nova mehanistiĉna spoznanja. Porazdelitve velikosti delcev za dva loĉena eksperimenta z manjšim prahom ali veĉjimi morfologijami hitina dobijene so sistemom sledenja v realnem ĉasu.Mehanizem pretvorbe verige biopolimerov je bil opisan preko matematiĉnega modela reakcijsko-difuzijske rešetke, rešen za vse intervale frakcij. Kinetika reakcije je bila predposatvljena drugega reda, ker koncentracija hidroksilnih ionov v porah ni bila konstantna. Izbrani matematiĉni model je omogoĉil razmeroma dober dogovor za kumulativne eksperimentalne podatke glede kinetike v zaĉetni fazi , kot tudi naknadno difuzijo za OH−. V tej študiji je bil nadelje tudi razvit en trajnostni pristop k raztapljanju hitina z vkljuĉitvijo zelene tehnologije v predelavo hitina, da bi odpravili pomanjkljivosti s pomoĉjo konvencialnih naĉinov raztapljanja hitina in kemijske deacetilacije. V tej študiji so bila preizkušena številna razliĉna evtektiĉna topila za raztaplanje hitina, kjer so se štiri izkazala kot zelo uĉinkovita. CCLA ( holin hlorid-mleĉna kislina) je bilo najbolj obetavno topilo za raztapljanje hitina. Alkalna in nevtralna evtektiĉna topila, so lahko vplivali na vodikove vezi v strukturi hitina, hkrati pa so vzpostavili novo in omogoĉili hitrejšo reakcijsko kinetiko N.-deacetilacijo ob uporabi manjše koncetracije NaOH. Tako so najuĉinkovitejši: CCLA, GLBT (glicerol-betain) in CCUR (holin klorid-urea) , uporabljeni za izvajanje N-deacetilacije s 30% raztopino NaOH pri 80°C in reakcijskim ĉasom do 18h. Dobljeni rezultati so pokazali DDA za približno 44-55% višjo od obstojeĉih literaturinih rezultatov, kjer je potekala homogena reakcija N deacetilacije hitina.
Ključne besede: hitin, hitozan, model z vkljuĉevanjem reakcijske kinetike in transporta, frakcionacija biomase, loĉevanje mineralov, evetktĉna topila
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 350; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

5.
Enkapsulacija antibiotikov v porozne polimerne strukture
Maja Gračner, 2020, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni materiali se čedalje bolj pojavljajo kot predmet preučevanja v različnih študijah, saj kažejo velik potencial pri nadzorovanem sproščanju zdravil in v drugih biomedicinskih aplikacijah. Predvsem se proučujejo lastnosti hidrogelov iz biorazgradljivih polimerov, ki so primerni za uporabo v človeškem organizmu. V diplomski nalogi smo poskusili razviti pH senzitivni porozni material, hidrogel iz biorazgradljivih polimerov za kontrolirano sproščanje antibiotikov. Sintetizirali smo dva različna hidrogela oz. polimerne mreže, ju posušili s pomočjo liofilizacije in proučevali njune lastnosti z različnimi metodami. Nastale polprepustne polimerne mreže (semi-IPN) smo pridobili iz hitozana in mešanice hitozana ter alginata (50:50) s polivinil pirolidonom (PVP) in glutaraldehidom. Vezi znotraj hidrogela smo okarakterizirali s pomočjo Fourierjeve infrardeče spektroskopije (FTIR). Porozna materiala s hitozanom ter s hitozanom/alginatom smo med sabo primerjali glede na površinsko morfologijo (ESEM analiza), kinetiko nabrekanja odvisno od pH, degradacijo in delež topnosti, kontaktni kot ter poroznost. V drugem koraku smo med sintezo hidrogelov homogeno dodali še aktivno učinkovino ciprofloksacin. Proučevali smo sproščanje antibiotika v odvisnosti od časa ter primerjali rezultate obeh hidrogelov. Liofilizirani hidrogeli z visoko poroznostjo so pokazali velik vpliv pH na lastnosti nabrekanja, nizki kontaktni koti pa na hidrofilno naravo hidrogelov. Rezultati so v kislih pogojih pokazali povečan delež nabrekanja, kar lahko pripišemo protonaciji primarne amino skupine hitozana in karboksilne skupine alginata. Pri sproščanju smo najboljše pogoje zaznali pri pH 1,5, kjer se je sprostilo okrog 55 % ciprofloksacina v 2 urah. Liofilizirani hidrogeli iz hitozana/alginata so pokazali malce boljše rezultate pri sproščanju, vendar bi v prihodnosti oba lahko služila kot potencialna kandidata za dostavo aktivnih učinkovin v kislih pogojih.
Ključne besede: hidrogel, pH-senzitiven, liofilizacija, hitozan, alginat
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 235; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

6.
Volna kot učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode
Nina Šenekar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil pridobiti visoko učinkovit sorbent za odstranjevanje Zn(II) iz odpadnih vod. Izvedli smo fizikalno in kemijsko modifikacijo volne s hitozanom; slednja je potekla z nastankom amidne vezi ob dodatku zamreževalcev EDC in NHS v razmerju 2 : 1. Prisotnost funkcionalnih skupin smo preverili s FT-IR spektri. Uspešnost modifikacije smo določili s potenciometrično ter polielektrolitsko titracijo. Osrednji del študije je bila sorpcija Zn(II) na razmaščeno in modificirano volno. Preučili smo vpliv kontaktnega časa, pH, koncentracije kovinskih ionov in temperature na sorpcijski proces. Preverili smo kinetiko psevdo-prvega in psevdo-drugega reda, prileganje Langmuirjevemu in Freundlichovemu modelu ter določili termodinamiko procesa. Desorpcijo Zn(II) z Na2-EDTA smo izvedli v štirih zaporednih ciklih in ji določili kinetiko. Sorbent z najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (607,7 mmol kg-1) in sorpcijsko kapaciteto (1,52 mg g-1) smo pridobili z volno, fizikalno modificirano z nanosom 1 % (m/V) makromolekularne raztopine hitozana in poskusi sorpcije pri pH = 5. Z raztopino Zn(II) začetne koncentracije 12,5 mg l-1, kontaktnim časom 24 h in T = 25 °C smo dosegli 98,19 % učinkovitost sorpcije Zn(II). Časovni profil sorpcije Zn(II) z razmaščenimi in modificiranimi vlakni je ustrezal kinetiki psevdo-drugega reda (R2 > 0,9984). Najvišje prileganje eksperimentalnih podatkov smo dosegli z Langmuirjevim modelom (R2 > 0,9866). Proces sorpcije Zn(II) je bil spontan (∆G° < 0) in eksotermen (∆H° < 0). Desorpcijo Zn(II) v štirih ciklih smo uspešno izvedli z razmaščeno volno. Desorpcija Zn(II) s površine fizikalno in kemijsko modificirane volne je s cikli naraščala.
Ključne besede: volna, hitozan, cink, graftanje, FT-IR, potenciometrična titracija, polielektrolitska titracija, biosorpcija, desorpcija
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 723; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

7.
Funkcionalizacija celuloze s kopolimeroma hitozan/eugenol in hitozan/oleuropein
Jasna Tompa, 2019, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije v osnovi izhaja iz postavljenega problema, da obstoječe protimikrobne obdelave celuloznih materialov, zaradi stalnih in prekomerno uporabljenih protimikrobnih spojin, vodijo do odpornosti mikroorganizmov na njihovo delovanje. Izmed naštetega še posebej izstopa obdelava tekstilnih substratov za razvoj produktov, namenjenih medicini in higieni. Trend razvoja inovativnih produktov je zato na omenjenem področju vse bolj usmerjen v protimikrobne obdelave površin celuloznih materialov, ki temeljijo izključno na rabi naravnih, ne-toksičnih in biološko razgradljivih učinkovin. V ta namen se pogosto uporablja hitozan, derivat hitina, ki izkazuje odlične lastnosti, kot so dobra adhezivnost, biološka razgradljivost in protimikrobna učinkovitost. Žal pa obdelave celuloznih materialov s hitozanom niso zmeraj idealno dobre v smislu ponovljivosti obdelave in zato ponovljive redukcije patogenih mikroorganizmov. Iz tega razloga je smiselno v obdelavo s hitozanom vključiti še katero izmed naravno protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenol in oleuropein. Obe omenjeni učinkovini izkazujeta odlične biološke in farmakološke lastnosti, ki pa v kombinaciji s hitozanom in kasnejšim prenosom na izbran tekstilni substrat iz celuloze, še nimata vidnejše vloge. V doktorski disertaciji smo tako hitozan uporabili kot izhodno protimikrobno sredstvo za pripravo novih formulacij v kombinaciji z naravnima učinkovinama (eugenol, oleuropein). Namen vključitve omenjenih učinkovin v sistem s hitozanom predstavlja nadgradnjo in izboljšanje funkcionalnosti hitozana z antioksidativnimi, fizikalno-kemijskimi in biološkimi lastnostmi. To lahko dosežemo na različne načine, med drugim z metodo kemične in encimske funkcionalizacije, ki sta bili uporabljeni v fazi razvoja novih formulacij doktorske disertacije. Graft kopolimeri pridobljeni po omenjenih metodah so bili z vidika uspešnosti izvedene sinteze ovrednoteni z različnimi analiznimi metodami, in sicer spektroskopijo (ATR FT-IR, NMR, UV-VIS), potenciometrično titracijo, simultano termično analizo in z metodami za vrednotenje antioksidativne učinkovitosti (F-C, DPPH•, Redukcija Fe3+). Nadalje je raziskava potekala v smeri prenosa novo nastalih formulacij na izbran celulozni substrat. Zaradi dobrih površinskih aktivnosti, v smislu protimikrobne obdelave, je v ta namen bila izbrana viskoza kot primeren izhodni material za razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov. Za nanos posameznih obdelovalnih formulacij na površino viskoze je bil uporabljen impregnacijsko-sušilni postopek. Po opravljeni površinski funkcionalizaciji so bili vzorci viskoze okarakterizirani z ATR FT-IR spektroskopijo, metodo C.I Acid Orange VII, vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), mikrobiološkim testiranjem in kinetiko sproščanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v celoti potrdili zastavljeno hipotezo in dognali, da je protimikrobna in antioksidativna funkcionalizacija viskoze obdelane z novo nastalimi formulacija odvisna od vrste učinkovine in uporabljene metode pridobitve graft kopolimera. V tem pogledu, sta se učinkovina eugenol in metoda kemične funkcionalizacije hitozana glede na učinkovino oleuropein in encimsko funkcionalizacijo hitozana, izkazali kot učinkovitejši.  
Ključne besede: hitozan, eugenol, oleuropein, celuloza, formulacija hitozan/eugenol, formulacija hitozan/oleuropein, graft kopolimerizacija, protimikrobnost, antioksidativnost
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 572; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (7,67 MB)

8.
Funkcionalizirani magnetni nanodelci za odstranjevanje težkih kovin iz odpadnih vod
Ana Jurgec, 2019, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje čiste in kvalitetne vode postaja problem sodobne družbe. Težke kovine so eno izmed najnevarnejših onesnaževal, saj niso biološko razgradljive, se kopičijo v naravi in toksično učinkujejo na žive organizme že pri zelo nizkih koncentracijah. V primerjavi z ostalimi metodami za odstranjevanje težkih kovin iz odpadnih vod, se je adsorpcija na različne adsorbente izkazala kot bolj ekonomična in učinkovita. Z razvojem nanotehnologije so bili magnetni nanodelci deležni pozornosti mnogih raziskav za iskanje najprimernejši adsorbentov težkih kovin. Namen diplomske naloge je bila sinteza stabilnih maghemitnih nanodelcev ter njihova funkcionalizacija s hitozanom po treh različnih metodah. Ugotoviti je bilo treba, kateri delci so najprimernejši za odstranjevanje Cr(VI) ionov iz raztopine in pri kateri pH vrednosti je adsorpcija najučinkovitejša. Maghemitne delce smo sintetizirali z metodo koprecipitacije in jih nato funkcionalizirali s hitozanom po treh različnih metodah (metoda kovalentne vezave, mikroemulzijska metoda in suspenzijska zamreževalna metoda). Delce smo dodali v raztopino z znano koncentracijo Cr(VI) ionov, da je potekla adsorpcija. Adsorpcijo smo izvedli pri treh različnih pH vrednostih (pH 3, 4 in 5) ter določili optimalno vrednost za adsorpcijo težkih kovin na posamezne magnetne nanodelce. Kvantitativno analizo Cr(VI) v raztopini po adsorpciji smo izvedli spektrofotometrijsko z 1,5- difenilkarbazidom. Po opravljeni analizi smo primerjali uspešnost adsorpcije in določili delce, ki so dosegli najvišje odstotke adsorpcije. Ugotovili smo, da so najprimernejši delci za odstranjevanje Cr(VI) iz vode maghemitni delci funkcionalizirani z mikroemulzijsko metodo. Izkazalo se je tudi, da so najboljšo adsorpcijo vsi delci dosegli pri vrednosti pH 3.
Ključne besede: težke kovine, krom(VI), odpadne vode, magnetni nanodelci, hitozan
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 623; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

9.
Večslojne medicinske matrice z modificiranim sproščanjem pentoksifilina za zdravljenje kronične venozne razjede
Jan Stana, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Kronične rane predstavljajo velik socialno-ekonomski problem v zahodnem svetu. Eno najpomembnejših vrst kroničnih ran predstavlja kronična venozna razjeda, ki je odgovorna za okoli 80% vseh kroničnih razjed. Nova histo-patološka spoznanja so pokazala, de je lokalno, kronično vnetje v veliki meri odgovorno za patološke procese, ki vodijo do nastanka razjede kot tudi do upočasnjenega procesa celjenja. V tej študiji je predstavljen nov možen pristop k terapiji kronične venozne razjede, ki temelji na lokalnem dajanju potentne protivnetne zdravilne učinkovine, pentoksifilin (PTX). V ta namen so bile razvite ne-toksične polisaharidne večslojne medicinske obloge iz hitozana in alginata, ki zraven nadzorovanega sproščanja zdravilne učinkovine, že same pozitivno vplivajo na potek celjenja kroničnih ran. V okviru razvoja in optimizacije postopkov priprave omenjenih medicinskih oblog so bili pripravljeni in okarakterizirani najprej 2D modelni večslojni nosilni materiali, ter nato še obložena 3D alginatna koprena. S pomočjo različnih analiznih metod, smo dokazali uspešno pripravo večslojnih medicinskih oblog z dodanim PTX. Z analizo in vitro sproščanja je bilo pokazano, da tako pripravljene medicinske obloge omogočajo nadzorovano, dvo-stopenjsko sproščanje vodotopnega PTX. S pomočjo študij na humanih kožnih celicah smo pokazali biokompatibilnost večslojnih matric z dodatkom PTX. Za konec smo na osnovi eksperimenta na humanih monocitih potrdili tudi, da so pripravljene večslojne medicinske obloge preko delovanja PTX, uspešno zavrle sproščanje TNF-alfa, ki je ključen vnetni mediator pri kroničnih venoznih razjedah.
Ključne besede: Kronična venozna rana, vnetje, pentoksifilin, hitozan, alginat
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 769; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

10.
Vpeljava trajnostnih postopkov za ločitev bio-osnovanih gradnikov iz odpadne morske biomase za napredno uporabo
Ivan Knechtl, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo evtektičnih topil in njihovo uporabo za izolacijo hitina iz odpadnih lupin škampov, kvantitativnega in kvalitativnega določanja izoliranega hitina in sintezo hitozana iz pridobljenega hitina za izdelavo biofilmov. Pri študiji smo uporabili štiri različna evtektična topila iz mešanic komponent holin klorid – citronska kislina (CCCA), holin klorid – malonska kislina (CCMA), holin klorid – mlečna kislina (CCLA) in holin klorid – sečnina (CCU) za izvedbo 3-urne in 6-urne fragmentacije 1 g in 2 g zmletih lupin škampov v mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah. Za kvalitativno določanje izoliranega hitina smo uporabili FTIR spektroskopijo pri čemer smo dobljen spekter primerjali s spektrom komercialnega vzorca hitina. Morfološke karakteristike izoliranega hitina z uporabo sintetiziranih evtektičnih topil smo nato posneli s SEM mikroskopom. Hitozan smo pridobili preko N-acetilacije z uporabo 70 % raztopine natrijevega hidroksida pri povišani temperaturi. Filme na osnovi pridobljenega hitozana smo naredili z metodo ulivanja v kalup. Najboljše rezultate glede na izkoristek izolacije hitina iz vzorca smo dobili z evtektično zmesjo holin klorid – mlečna kislina (CCLA). V splošnem smo opazili trend povečanja izkoristkov izolacije hitina iz vzorca pri povečanju temperature in mase natehtanih zmletih lupin škampov. Ugotovili smo, da evtektična topila kažejo velik potencial kot okolju neškodljiv in trajnostni nadomestek konvencionalnim topilom, ki so toksična in okolju manj prijazna.
Ključne besede: Biopolimer, biofilm, hitin, hitozan, evtektična topila, odpadna morska biomasa, zelena kemija
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 757; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici