SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
POLISAHARIDI ZA RAZVOJ MEDICINSKIH TEKSTILIJ
Tijana Ristić, 2009, diplomsko delo

Opis: Trend pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v funkcionalizaciji površine tekstilij z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti. Pri večini funkcionalizacijskih metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni. Zato iz dneva v dan narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke, pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti. Eden izmed najperspektivnejših je hitozan, derivat hitina, ki je za celulozo drugi najbolj razširjen biopolimer na Zemlji. Žal pa ima hitozan, kljub številnim prednostim, tudi slabosti kot so omejena stabilnost in učinkovitost vezana na kisli pH medij. Zato je izrednega pomena poiskati ustrezen substitut za hitozan. Med številnimi polisaharidi je primeren kandidat derivat celuloze, aminoceluloza, ki vsebuje aminske skupine vzdolž polimerne verige. V diplomski nalogi smo tako površino viskoznih vlaken protimikrobno funkcionalizirali z uporabo hitozana in aminoceluloze. Pri tem smo uporabili dva mehanizma nanosa, klasično impregnacijo in depozicijo (vezavo koloidne raztopine polisaharida). Uspešnost funkcionalizacije smo spremljali s potenciometrično titracijo in spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7, kakor tudi z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod za določanje aminskih skupin dobro sovpadajo; korelacijski koeficient med njima znaša 0,949. Uporaba aminoceluloze, ne glede na princip nanosa, doprinese na površino vlaken znatno večjo količino aminskih skupin v primerjavi s hitozanom. Poleg tega je aminoceluloza pokazala učinkovito zatiranje patogene bakterije Escherichia coli, medtem ko je bil hitozan proti tej bakteriji popolnoma neučinkovit. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili našo hipotezo, da je aminoceluloza ustrezen substitut za hitozan. Postopek depozicije se je v primerjavi z impregnacijo izkazal kot učinkovitejši, v smislu doprinosa števila aminskih skupin in posledično boljše inhibicije patogenih mikroorganizmov.
Ključne besede: viskozna vlakna, hitozan, aminoceluloza, impregnacija, depozicija, protimikrobne lastnosti, potenciometrična titracija
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2355; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
FUNKCIONALIZACIJA POVRŠINE PET (POLIETILEN TEREFTALATNE) FOLIJE ZA DOSEGO PROTIMIKROBNIH LASTNOSTI
Maja Kaisersberger, 2010, diplomsko delo

Opis: Trend pri razvoju inovativnih embalažnih materialov je v funkcionalizaciji površine embalažnih materialov z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti. Zato iz dneva v dan narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke, pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti. Eden izmed najperspektivnejših je hitozan, ki je pridobljen s postopkom alkalne deacetilacije hitina in je za celulozo drugi najbolj razširjeni bipolimer na zemlji. Hitozan vsebuje amino skupine, ki elektrostatično reagirajo s površino celic patogenih mikroorganizmov in jih s tem poškodujejo ali celo uničijo. Dejstvo je, da je večina obstoječih raziskav s hitozanom izvedena v raztopini in ne v obliki filma, tako da razvoj hitozanskih premazov za materiale embaliranja predstavlja velik izziv. Diplomsko delo podaja bistvene podatke o PET embalaži ter vsebuje primerjave med neobdelanim PET in PET z nanešenim hitozanskim premazom. Namen naše naloge je bil funkcionalizirati površino PET folij s hitozanom za dosego protimikrobnih lastnosti. Pri funkcionalizaciji polimerov za dosego specifičnih lastnosti je pomembno, da te dodane lastnosti na polimeru uspešno zasleduješ, zato smo obdelane površine PET materialov analizirali z vidika: i) vsebnosti vezave hitozana: določitev amino funkcionalnih skupin ter ii) načina vezave hitozana: reverzibilnost oz. ireverzibilnost vezave. S potenciometrično titracijo smo dokazovali prisotnost hitozana na površini PET po impregnaciji in desorpciji. Rezultate smo primerjali s suhima spektroskopskima tehnikama ATR FTIR in XPS. Obe tehniki dokazujeta vezavo hitozana na površino PET materiala. Drugi del diplomske naloge je bil namenjen študiju desorpcije hitozana s površine PET folij. Poleg že uporabljenih tehnik (potenciometrična titracija, ATR FTIR, XPS) je bila za določitev kinetike desorpcije hitozana s površine folij uporabljena indirektna polielektrolitska titracija. Primerjali smo jo s konvencionalno spektrofotometrično metodo — ninhidrinsko reakcijo. Na ta način smo želeli opredeliti naravo vezave hitozana na površino PET. Eden izmed najpomembnejših aspektov diplomskega dela je bil študij interakcij med funkcionalizirano površino materiala ter spektrom patogenih bakterij in gliv svežega perutninskega mesa, kjer v raziskavah obstaja vrzel — večina objav se nanaša na tekoče medije in ne na kompleksne heterogene sisteme, kot so funkcionalizirani vlaknotvorni polimerni materiali.
Ključne besede: PET, hitozan, potenciometrične in polielektrolitske titracije, ATR FTIR, XPS, protimikrobnost
Objavljeno: 01.10.2010; Ogledov: 2895; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

3.
IZDELAVA IN KARAKTERIZACIJA HITOZANSKIH NANODELCEV ZA MEDICINSKO UPORABO
Metod Kolar, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izdelati in okarakterizirati nanodelce, ki nastanejo s tehniko ionotropnega geliranja iz hitozana in natrijevega tripolifosfata (TPP). Nanodelcem smo določili naboj s polielektrolitsko titracijo, velikosti z metodo dinamičnega sipanja laserske svetlobe (DLS) in zeta potencial z elektroforetičnim sipanjem svetlobe ter protimikrobni učinek po standardu ASTM E 2149-01. Preverili smo vpliv različnih masnih razmerij reaktantov in vpliv dodatka stabilizatorja polietilen glikola (PEG) na lastnosti disperzije nanodelcev. Ugotovili smo, da se s povečanjem masnega razmerja hitozan/TPP povečujejo: množina prostih amino skupin in s tem naboj, hidrodinamski radij ter zeta potencial, kakor tudi protimikrobni učinek na nekatere testirane mikroorganizme. Ugotovili smo, da dodatek stabilizatorja polietilen glikola (PEG) k disperziji nanodelcev ne vpliva izrazito na spremembe hidrodinamskega premera nanodelcev, medtem ko znižuje heterodisperznost velikosti nanodelcev in zeta potencial, in tako naredi disperzije manj stabilne. Iz tega sklepamo, da PEG proučevanih molekulskih mas ni najustreznejši stabilizator za disperzije hitozanskih nanodelcev. Ugotovili smo, da so nanodelci protimikrobno učinkoviti; presenetljivo celo bolje inhibirajo rast mikroorganizmov kot sama raztopina hitozana. Nano-formulacija hitozana omogoča njegovo optimalno in nadzorovano difuzijo v celice patogenih mikroorganizomov in je tako njihova degradacije še učinkovitejša.
Ključne besede: hitozan, nanodelci, TPP, ionotropno geliranje, ionsko geliranje, protimikrobna učinkovitost
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 2419; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

4.
FUNKCIONALIZACIJA VLAKEN ZA DOSEGO BIOAKTIVNIH LASTNOSTI MATERIALA
Nives Vodišek, 2010, diplomsko delo

Opis: Poudarek pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v uporabi biorazgradljivih vlaknotvornih materialov, kot so celulozna vlakna (naravna ter regenerirana celulozna vlakna). Eden izmed pomembnih kriterijev uporabnosti celuloznih materialov za posebne namene je predvsem njihova površinska in biološka aktivnost, kakor tudi biološka razgradljivost. Tako je celuloza idealni izhodni material za funkcionalizacijo z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti materialov, ter posledično ustvarjanja medicinskih izdelkov. Dejstvo je, da je veliko število proti-mikrobnih spojin, ki se uporabljajo za funkcionalizacijo celuloznih vlaken v tekstilni industriji, vendar se sklepa, da mnoga od teh ne zagotavljajo popolne varnosti za varovanje zdravja ljudi in okolja. Na razpolago je množica učinkovitih proti-mikrobnih spojin, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja, vendar se znanost pospešeno posveča iskanju spojin in razvoju postopkov, ki bi temeljili izključno na rabi naravnih materialov, ki zagotavljajo popolno varnost za ljudi kakor tudi okolje. Ena izmed najbolj obetavnih naravnih spojin z odličnimi proti-mikrobnimi lastnostmi je hitozan. Delovanje tega naravnega polisaharida, ki se pridobiva iz hitina, je odvisno deleža in, predvsem, dostopnosti aminskih skupin hitozana, ki jim pripisujemo proti-mikrobno delovanje. V raziskavi smo uporabili različna regenerirana celulozna vlakna, kot so: viskoza, liocel in modal, ki spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken za katere je znano da so, v primerjavi z bombažem, ki vsebuje znaten delež voskov, pektinov, naravnih barvil in nemalokrat obremenjenost s pesticidi, večje čistosti in zato za potrebe protibakterijskih obdelav še posebej zanimiva. Našteta vlakna smo protimikrobno funkcionalizirali s 1% raztopino hitozana. Uspešnost funkcionalizacije smo merili s potenciometrično titracijo, spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7 in z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod dobro sovpadajo. Največjo vsebnost aminskih skupin kaže viskoza, sledi modal in nato liocel. Rezultati obeh tehnik dobro sovpadajo. Vsebnost aminskih skupin vpliva na protimikrobni značaj vlaken. Dokazali smo, da je v povprečju pri vlaknih, z višjo vsebnostjo aminskih skupin dosežena boljša redukcija patogenih bakterij, kakor patogenih gliv. Funkcionalizirana vlakna kažejo potencialno uporabo na številnih področji kot so medicinske tekstilije, tehnične tekstilije, tekstilije za dom in prosti čas, oblačila za zaščito in šport itd.
Ključne besede: viskoza, modal, liocel, hitozan, karakterizacija aminskih skupin, potenciometrična titracija, spektrofotometrična metoda C.I. Acid Orange 7, polielektrolitska titracija, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2076; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
VPLIV SUŠENJA S HITOZANOM FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN NA NJIHOV PROTI-MIKROBNI ZNAČAJ
Mateja Fuks, 2011, diplomsko delo

Opis: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov se uporabljajo različne proti-bakterijsko učinkovite spojine, vendar pa večina od teh ne zagotavlja potrebne varnosti za varovanje ljudi in okolja. Med naravnimi sredstvi s protimikrobnim delovanjem je hitozan ena izmed najbolj obetajočih proti-bakterijsko delujočih spojin sodobnega časa. V raziskavi smo uporabili različna celulozna vlakna, predvsem zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat z dobro površinsko aktivnostjo. Poleg naravne celuloze - bombaža smo v eksperimentalno delo vključili tudi viskozo, liocel in modal kot predstavnike regeneriranih celuloznih vlaken, ki so v primerjavi z bombažem čistejši in zato še posebej zanimiv substrat za funkcionalizacijo s hitozanom. Za dosego optimalne zaščite tekstilnega materiala se predpostavlja da ima, poleg koncentracije hitozana, pomemben vpliv tudi temperatura sušenja, ki bi potencialno lahko vplivala na delež dostopnih aminskih skupin. V ta namen smo v kombinaciji z izbranima koncentracijama hitozana v impregnacijski kopeli skušali določiti optimalno temperaturo sušenja, s pomočjo katere bi bilo morda možno zagotoviti večji delež dostopnih aminskih skupin, ki predstavljajo aktivna mesta protimikrobnega delovanja. Glede na dejstvo, da se obravnavana celulozna vlakna razlikujejo po strukturi, je bil namen raziskave oceniti tudi vpliv nadmolekulske strukture na vezavo hitozana v odvisnosti od izbrane temperature sušenja. Za posamezno vrsto neobdelanih in s hitozanom funkcionaliziranih celuloznih vlaken smo določili vsebnost vlage, kot najpomembnejši kriterij naloge v smislu protimikrobne učinkovitosti pa smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII. Rezultati kažejo odvisnost med temperaturo sušenja in deležem dostopnih aminskih skupin funkcionaliziranih vlaken, ki se spreminja glede na izbrano temperaturo sušenja.
Ključne besede: hitozan, funkcionalizacija, celuloza, Acid orange VII, vsebnost vlage, aminske skupine
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 1550; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (583,21 KB)

6.
ŠTUDIJ VPLIVA OBDELAVE S HITOZANOM NA HIDROFOBNO/HIDROFILNI KARAKTER VLAKEN
Karmen Lozinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi porasta mikrobiološko pogojenih bolezni in okužb potekajo številne raziskave z namenom poiskati trajne rešitve z novimi biorazgradljivimi materiali, obdelavami oz. tehnologijami, ki zagotavljajo trajne učinke ob popolni varnosti tako za človeka kot okolje. Hitozan je eno izmed najbolj obetajočih naravnih sredstev s protimikrobnim delovanjem, vendar pa obdelave tekstilnih vlaken s hitozanom bistveno vplivajo na površinske lastnosti materiala in na njegov hidrofilno/hidrofobni karakter, ki je pri medicinskih aplikacijah bistvenega pomena. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti kako obdelava celuloznih vlaken (bombaž, viskoza, modal in liocel) s hitozanom ter različni pogoji sušenja vplivajo na njihove površinske hidrofilno/hidrofobne lastnosti. Raziskava sprememb hidrofilno/hidrofobnih lastnosti bombaža in različnih tipov viskoznih vlaken bo omogočila izbiro najprimernejše surovine za posamezne izdelke in nakazala možnosti za povečanje njihove vpojnosti, ki bi naj zadostile različnim zahtevam potrošnikov. Rezultati so pokazali, da se regeneriranim celuloznim vlaknom po obdelavi s hitozanom hidrofilnost signifikantno zviša, in sicer v povprečju za 10 %. Sušenje s hitozanom obdelanih vlaken pri višji temperaturi kratek čas ugodneje vpliva na zvišanje hidrofilnosti kot sušenje pri sobni temperaturi. Bombažu pa se po obdelavi s hitozanom hidrofilnost zniža, saj se stični koti z vodo v primerjavi z neobdelanimi vlakni zvišajo za 6 %.
Ključne besede: medicinske tekstilije, celuloza, bombaž, viskoza, modal, liocel, hitozan, tenziometrija, stični kot
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 1766; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

7.
Funkcionalizacija viskoze s hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino (BTCA)
Jasna Tompa, 2011, magistrsko delo

Opis: Viskozna vlakna spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken in predstavljajo zanimiv nosilni substrat za potrebe proti-mikrobnih obdelav. Ena izmed najbolj obetajočih proti-mikrobno delujočih spojin sodobnega časa je hitozan. V tej raziskavi smo viskozo za dosego njene proti-mikrobne učinkovitosti obdelali z hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino BTCA, ki predstavlja dober nadomestek za formaldehidne reagente, namenjene obdelavi za izboljšanje mečkavosti materialov iz celuloze. Poudarek raziskovalnega dela je bil usmerjen tudi v izvor temperature obdelave, saj smo predpostavili, da bi sušenje s pomočjo mikrovalov lahko ugodno vplivalo na bolj učinkovito zamreženje viskoze. Učinkovitost zamreženja viskoze smo ovrednotili z različnimi analiznimi metodami. S FT-IR spektroskopijo smo potrdili nastanek estrnih povezav med hidroksilnimi skupinami viskoze in karboksilnimi skupinami BTCA. Učinkovitost zamreženja se odraža tudi na spremembi mehanskih lastnosti, zato smo z merjenjem kota poravnave ter pretržne sile in raztezka proučili morebitno poslabšanje mehanskih lastnosti viskoze po zamreženju. Glede na mehanizem zamreženja je pomemben tudi delež dostopnih karboksilnih skupin BTCA, ki so po zamreženju prisotne v materialu. Zato smo za določanje le teh uporabili klasično indirektno metodo metilensko modro. Kot najpomembnejši kriterij naloge, v smislu protimikrobne učinkovitosti, smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII in mikrobiološkim testiranjem. Rezultate smo nato primerjali z rezultati, dobljenimi na osnovi klasičnega načina obdelave po tako imenovanem postopku suhega zamreženja. Na ta način smo ocenili uspešnost obdelav, izpeljanem po enem in drugem postopku.
Ključne besede: Zamreženje, hitozan, 1, 2, 3, 4 – butantetrakarboksilna kislina (BTCA), viskoza, FT-IR spektroskopija, pretržna sila, pretržni raztezek, kot razgubanja, metilensko modro, Acid Orange VII.
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2217; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

8.
FUNKCIONALIZACIJA CELULOZE S HITOZANOM IN NJEGOVIMI DERIVATI
Petra Slemnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Medicinske tekstilije so eno od najhitreje rastočih področij tehničnih tekstilij. Hiter razvoj je mogoče pripisati različnim dejavnikom kot so naraščanje in staranje prebivalstva, sprememba ţivljenjskega standarda in povečan pomen zdravega ţivljenja ter skrbi za zdravje, pa tudi zaradi porasta bakterijsko nalezljivih bolezni in bolnišničnih okuţb. Za doseganje protimikrobnih lastnosti tekstilnih materialov obstajajo številne metode funkcionalizacij. Pri večini teh metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni, saj lahko vsebujejo anorganske soli, fenole in tiofenole, antibiotike, derivate formaldehida, itd. Zaradi tega v zadnjem času narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti, kot so do sedaj manj uporabljeni aminski polisaharidi in njihovi derivati, ki posedujejo protimikrobne lastnosti. Med njimi je trenutno najbolj aktualen aminski polisaharid hitozan, ki pa kljub zelo aktualni in široki uporabnosti izkazuje nekatere slabosti, zlasti omejeno topnost, ter posledično protimikrobno aktivnost le v kislem mediju. Iz hitozana je mogoče s kemičnimi modifikacijami pridobiti širok spekter derivatov z namenov izboljšave njegovih lastnosti. Namen naloge je bil izvesti primerjavo med komercialnim hitozanom (primarne aminske skupine) in njegovim derivatom (hitozan s kvarternimi amonijevimi spojinami) z vidika potencialne uporabnost hitozana kot adsorbata za funkcionalizacijo površin tekstilij. Izvedeni so bili postopki adsorpcije hitozana iz tekočega medija na površino celuloze. Funkcionalizirana celulozna vlakna so okarakterizirana s fizikalno-kemijskega (določitev funkcionalnih skupin vlaken) kot tudi protimikrobnega značaja. Ugotovili smo, da se kvarterni hitozan v primerjavi s komercialnim (aminske skupine) na površino vlaken adsorbira v večji količini in ima večjo vsebnost dostopnih aminskih skupin ter tako daje posledično boljše protimikrobne učinke.
Ključne besede: viskoza, aminski polisaharidi, funkcionalizacija, hitozan, kvarterni hitozan, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 2123; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
ELEMENTARNA KARAKTERIZACIJA FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN
Marko Munda, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi je izvedena protimikrobna funkcionalizacija dveh vlaknotvornih polimerov (naravni polimer: celuloza, sintetični polimer: polietilentereftalat) ki se najpogosteje uporabljata v najnaprednejših panogah kot so embaliranje živilskih izdelkov, razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov, ter vsadkov, itd. Za funkcionalizacijo le-teh smo uporabili polisaharid hitozan in sicer absorbiran v obliki tankih površinskih slojev s katerimi vnašamo v vlakna nove funkcionalne skupine, ki so gonilna sila biološke aktivnosti. Zatorej je bistvenega pomena uporaba tehnik, ki omogočajo analizo površinske elementarne sestave funcionaliziranih materialov. Cilj diplomske naloge je tako preučevanje površin funkcionaliziranih materialov z uporabo spektroskopskih metod ATR-FTIR ter komplementarne Raman spektrofotometrije za kvalitativno analizo funkcionalnih skupin vlaken. Doslej se je obema tehnikama namenjalo premalo pozornosti in sta tako okviru diplomske naloge podrobno preučeni in optimirani za uporabo vlaknotvornih polimerov funkcionaliziranih s polisaharidi. Analize funkcionaliziranih PET folij so pokazale da se hitozan v obliki filma oprime nosilnega materiala le mehansko in/ali s fizikalno adsorpcijo, medtem ko pa na celuloznih vlaknih ni moč zaslediti hitozana.
Ključne besede: celulozna vlakna, polietilentereftalat, hitozan, funkcionalizacija, ATR FT-IR, Raman
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1676; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
Uporaba hitozana na tekstilijah za medicinske namene
Tijana Ristić, Matej Bračič, Andrej Zabret, Lidija Fras Zemljič, 2011, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Hitozan je kationski biopolimer, pridobljen iz polisaharida hitina. Zaradi svojih izjemnih lastnosti, kot so biorazgradljivost, netoksičnost in protimikrobna učinkovitost je hitozan našel uporabnost na različnih področjih, predvsem v farmaciji, medicini in tekstilni industriji. V zadnjem času je mogoče opaziti porast zanimanja za uporabo hitozana v medicinskih in higienskih aplikacijah, v obliki vlaken, membran, hidrogelov, ali kot premaz za doseganje protimikrobnih lastnosti tekstilij.
Ključne besede: hitozan, medicinske tekstilije, protimikrobni učinek
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1337; Prenosov: 77
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici