1. Vpliv iducirane hipotermije ob nenadnem zastoju srcaFilip Bračko, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Inducirana oz. terapevtska hipotermija je nadzorovano znižanje telesne temperature v terapevtske namene in se priporoča kot standard pri zdravljenju pacientov v kritičnem stanju. Hipotermija izboljša preskrbo možganov z načinom zmanjšanja celičnega metabolizma in posledično zmanjšane potrebe po kisiku, kar daje pacientu boljše možnosti za pozitiven nevrološki izid zdravljenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv inducirane hipotermije na nevrološki izid pri pacientih po preživelem nenadnem zastoju srca.
Metode: Z namenom izdelave zaključnega dela smo v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in Cochrane Library poiskali raziskave, pri čemer smo si pomagali z iskalnim nizom in zastavljenimi omejitvami. Potek iskanja raziskav smo predstavili v PRISMA diagramu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela.
Rezultati: Inducirana ali terapevtska hipotermija izboljša nevrološki izid in okrevanje pacientov, ne glede na to, ali gre za bolnišnični ali izvenbolnišnični srčni zastoj. Inducirana hipotermija prav tako ni povezana s povečanjem smrtnosti in pojavom neželenih stranskih učinkov.
Razprava in zaključek: Pacienti po preživelem nenadnem zastoju srca imajo s pomočjo moderne medicinske obravnave velike možnosti preživetja in izhoda z dobrim nevrološkim izidom zdravljenja. Inducirana hipotermija predstavlja način zdravljenja, ki bi moral postati standard v obravnavi akutno bolnega pacienta po preživelem zastoju srca, saj raziskave potrjujejo njeno učinkovitost.
Ključne besede: hipotermija, srčni zastoj, zdravljenje, nevrološki izid
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (531,66 KB) |
2. Poreanimacijska oskrbaDomen Murko, 2023, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Primarni cilj kardiocerebralnega oživljanja bolnikov v srčnem zastoju z uporabo temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja je vzpostavitev spontanega krvnega obtoka. Ko vzpostavimo spontan krvni obtok, smo šele naredili prvi korak k cilju, ki je popolno okrevanje pacientov po srčnem zastoju. Poznavanje poteka poreanimacijske oskrbe zdravstvenega tima in tima zdravstvene nege je ključnega pomena. Namen raziskave je raziskati področje poreanimacijske oskrbe in ugotoviti ter definirati optimalen potek zdravljenja pacientov po povrnitvi spontanega krvnega obtoka.
Metode: Zaključno delo je izdelano na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Iskanje literature smo izvedli v podatkovnih bazah Pubmed, Cochrane Library in Science Direct. S pomočjo hierarhije dokazov smo ovrednotili moč dokazov in izvedli tematsko sintezo skozi analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 24 člankov. Ugotavljamo, da nam trenutne smernice v primerjavi s pregledano znanstveno literaturo dajejo dober okvir optimalne poreanimaciske oskrbe. Se pa porajajo številni dvomi in vprašanja na osnovi dosedaj izvedenih raziskav.
Razprava: Področje poreanimacijske oskrbe bi bilo potrebno še dodatno raziskati in določiti parametre, ki bi ustrezali individualnim potrebam pacientov, saj se vzroki za srčni zastoj in potrebe pacientov razlikujejo.
Ključne besede: poreanimacijska oskrba, srčni zastoj, hemodinamika, intenzivna terapija, hipotermija.
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 741; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,56 MB) |
3. Hipotermija med operacijo pri odraslihVlado Šprem, 2021, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: hipotermija je pogost pojav, ki nastane pred, med in po operaciji, in je ključnega pomena za okrevanje pacienta. Hipotermija je velikokrat eden izmed vzrokov za nastanek krvavitve, infekcije rane, slabše celjenje ran in nenazadnje vzrok za daljše hospitalizacije. Namen zaključnega dela je opisati preprečevanje hipotermije med operacijo pri odraslih pacientih.
Metode: v zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled literature znanstvenih in strokovnih člankov v tujem jeziku. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CHINAL in Medline. Potek iskanja literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali.
Rezultati: nastanek hipotermije pred, med in po operaciji ima velik pomen, tako za uspešnost delavcev pri obravnavi pacienta, kot tudi za splošno zadovoljstvo pacienta. S pomočjo vzdrževanja normotermije in preprečitvijo hipotermije med operacijskim posegom se izboljša celjenje operacijskih ran, zmanjša možnost izgube krvi in skrajša se čas hospitalizacije ter posledično zniža stroške obravnave.
Diskusija in zaključek: pri neuspešnem preprečevanju nastanka hipotermije lahko pride do zapletov, ki so življenjsko ogrožujoči in nenazadnje neprijetni za pacienta, pri tem pa se daljša zdravljenje in povečuje finančno breme v zdravstvu. Zelo pomembna je meritev telesne temperature pacientov pred, med in po operacijskem posegu.
Ključne besede: hipotermija, intervencija, operacija.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1639; Prenosov: 158
Celotno besedilo (902,01 KB) |
4. Vpliv ezofagealnega uravnavanja telesne temperature kritično bolnih na potek zdravljenjaEva Marolt, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Ciljno uravnavanje telesne temperature z inducirano hipotermijo lahko dosežemo na različne načine. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med ezofagealnim uravnavanjem telesne temperature v primerjavi z drugimi načini ohlajanja v porabi vazopresorjev, nastavitvah mehanske ventilacije, pojavnosti preležanin, pojavnosti krvavitev iz zgornjih prebavil, nadomeščanju koncentriranih eritrocitov in v času v ciljni temperaturi.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena retrospektivna metoda ocenjevanja in beleženja različnih tehnik ohlajanja kritično bolnih pacientov. Opazovali smo ohlajanje z ezofagealno hladilno sondo in druge načine ohlajanja. Za preverjanje postavljenih hipotez smo uporabili t-test. Rezultati raziskave so obdelani v programih Microsoft Office Excel ter SPSS 25.0., predstavili pa smo jih kot povprečne vrednosti, standardne odklone in v odstotkih.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika v času v ciljni temperaturi med pacienti, hlajenimi z ezofagealno hladilno sondo, v primerjavi s pacienti, hlajenimi z drugimi načini ohlajanja. Pacienti, hlajeni z ezofagealno hladilno sondo, so bili dlje časa v ciljni temperaturi (t = 7,442; p = < 0,001). Čas v ciljni temperaturi pri pacientih, hlajenih z ezofagealno hladilno sondo, je bil v povprečju 81,64 %, pri pacientih z drugimi načini ohlajanja pa 68,78 %.
Razprava in sklep: Ezofagealno uravnavanje temperature se v primerjavi z drugimi načini ohlajanja kaže kot razlika v času v ciljni temperaturi. Znanje in usposobljenost medicinskega osebja, prepoznavanje neželenih stranskih učinkov in hitro ukrepanje pa je ključ do uspešno izvedene terapevtske hipotermije
Ključne besede: ezofagealna hladilna naprava, terapevtska hipotermija, načini ohlajanja, enota intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 1108; Prenosov: 100
Celotno besedilo (617,80 KB) |
5. |
6. Poznavanje prve pomoči pri podhlajencih med študenti zdravstvene negeManca Šadl, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Podhladitev je eno resnih življenjskih stanj, ki se najpogosteje razvije zaradi izpostavljenosti nizkim temperaturam. Zato je ključno poznavanje nudenja prve pomoči pri podhlajenih osebah, zlasti pri izvajanju temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja.
Metodologija: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom na eni izmed zdravstvenih fakultet. Za prikaz rezultatov vseh 103 sodelujočih anketiranih študentov smo uporabili deskriptivno statistiko, podatke pa smo obdelali z aplikacijo 1KA in programom Microsoft Excel.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je teoretično znanje, glede poznavanja podhladitve, njenih vzrokov in posledic, zadovoljivo. Prav tako je zadovoljivo znanje glede nudenja prve pomoči.
Diskusija in zaključek: Glede na rezultate ankete smo ugotovili, da imajo študenti zadovoljivo znanje o podhladitvah, pa vendar lahko kritično ocenimo, da bi bilo potrebno znanje nadgraditi. Predvsem teme glede temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja podhlajene osebe ter kdaj apliciramo določeno terapijo, pri katerih stopinjah Celzija.
Ključne besede: hipotermija, poškodbe, študenti, srčni zastoj, postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1413; Prenosov: 378
Celotno besedilo (1,12 MB) |
7. TERAPEVTSKA HIPOTERMIJA IN KONTROLIRANA NORMOTERMIJAJanja Mulec, 2016, diplomsko delo Opis: Terapevtska hipotermija pomeni, da namerno in s posebnimi postopki ter pripomočki znižamo temperaturo jedra telesa nižje kot je normalno. Človeška normalna temperatura telesa je okoli 36.5⁰C, ko pa bolnike zdravimo s terapevtsko hipotermijo telesno temperaturo znižamo na 32⁰C do 34⁰C. V diplomskem delu smo predstavili postopke ohlajanja bolnika, vzdrževanje ciljne temperature, mesta merjenja telesne temperature, stranske učinke terapevtske hipotermije, stanja pri katerih se izvaja terapevtska hipotermija, pripomočke kateri se uporabljajo za sistemsko ohlajanje bolnikov. S pregledom domače in tuje literature ter elektronskih virov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili pozitivne učinke zdravljenja s terapevtsko hipotermijo. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri izvajanju terapevtske hipotermije in vzdrževanju kontrolirane normotermije ter našteli najpogostejše metode in načine doseganja terapevtske hipotermije in kontrolirane normotermije.
Ključne besede: terapevtska hipotermija, uravnavanje temperature, kontrolirana normotermija, nevrološke poškodbe, srčni zastoj, srčni infarkt, medicinska sestra, okrevanje, medicinska naprava
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 3600; Prenosov: 432
Celotno besedilo (6,82 MB) |
8. Biomedicinska tehnologija pri terapevtski hipotermijiMarko Tijanič, 2013, diplomsko delo Opis: Uvod. Terapevtska hipotermija je zdravljenje bolnikov z namenom zmanjšanja temperature telesa pod normalno, da bi s tem izboljšali rezultate zdravljenja. Medtem ko je povprečna temperatura telesa okoli 37°C, s terapevtsko hipotermijo znižamo to temperaturo na 32°C – 34°C. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera biomedicinska tehnologija se uporablja na področju sistemskega hlajenja telesa in katera na področju selektivnega hlajenja možganov, ter katere od teh v Sloveniji.
Metode. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Terapevtsko hipotermijo smo teoretično predstavili s pomočjo domače in tuje literature, ki smo jo iskali preko iskalnika GOOGLE, znanstveno podatkovnih baz PubMed, prosto dostopnega SCIRUS-a in virov Univerzitetne knjižnice Maribor. Za področje zdravstvene nege smo uporabili bibliografsko bazo CINAHL. Strokovne članke v slovenskem prostoru smo iskali preko servisa Biomedicina Slovenica.
Rezultati. Glede na ključne besede smo v znanstveno-podatkovnih bazah našli 56235 zadetkov. V ožjem izboru smo analizirali 179 primarnih strokovnih virov, od katerih smo jih 76 uporabili v diplomskem delu. Biomedicinska tehnologija na področju terapevtske hipotermije zajema široko področje, ugotavljamo pa, da je največ tehnologij na voljo na področju sistemskega hlajenja telesa. Cenovno najugodnejša možnost je hlajenje s pomočjo ledeno hladne intravenske infuzije NaCl v kombinaciji z ledenimi oblogami ali hladilnimi ploščicami EMCOOLS. Če želimo boljši nadzor nad temperaturo telesa in samodejno uravnavanje le-te s strani aparata, pa je najboljša možnost uporaba neinvazivnega sistema CritiCool ali pa uporaba invazivnega sistema Thermogard XP s hladilnimi katetri. Za področje selektivnega hlajenja možganov bi priporočali uporabo neinvazivnega sistema RhinoChill pri odraslih, oziroma uporabo neinvazivnega sistema Olympic Cool-Cap pri otrocih. Ugotovili smo, da je uporaba terapevtske hipotermije najbolj razširjena predvsem pri bolnikih po zastoju srca in pri otrocih s hipoksično-ishemično encefalopatijo.
Diskusija. Ugotovili smo, da ima terapevtska hipotermija kar nekaj pozitivnih učinkov na telo in možgane, ki bistveno izboljšajo bolnikove možnosti za preživetje in ugoden nevrološki izid, tako pri odraslih kot pri otrocih. Prišli smo do zaključka, da je terapevtska hipotermija v izkušenih rokah izredno koristna, relativno varna in zelo učinkovita.
Ključne besede: Terapevtska hipotermija, hlajenje možganov, selektivno hlajenje možganov, terapevtska hipotermija po oživljanju, biomedicinska tehnologija.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2013; Ogledov: 2156; Prenosov: 504
Celotno besedilo (3,88 MB) |
