| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
HIPOTEKA - ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI
Anja Radislav, 2010, diplomsko delo

Opis: Zastavna pravica na nepremičninah oziroma hipoteka je kot stvarna pravica celovito urejena v Stvarnopravnem zakoniku, v delu, ki ureja zastavne pravice. Zastavna pravica je splošno urejena v 128. členu SPZ, ki jo določa kot stvarno pravico na točno določeni tuji stvari ali pravici, ki zastavnemu upniku daje upravičenje, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Ta splošna definicija zastavne pravice se uporablja tudi za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini, za katero se uporabljajo poleg splošnih pravil o zastavni pravici, še specialne določbe, ki so vsebovane v členih od 138. do 154. SPZ. Hipoteka predstavlja v slovenskem pravnem sistemu najbolj razširjen institut zavarovanja večjih terjatev, saj daje hipotekarnemu upniku visoko stopnjo pravne varnosti. Kot stvarna pravica se vpisuje v zemljiško knjigo, ki je ravno na pragu obsežnih sprememb, predvsem v smislu informatizacije zemljiškoknjižnega postopka.
Ključne besede: zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, skupna hipoteka, maksimalna hipoteka, nadhipoteka, zemljiška knjiga, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, nepremičnina
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 3425; Prenosov: 1483
.pdf Celotno besedilo (480,51 KB)

2.
PRENOVLJENA UREDITEV HIPOTEKARNEGA PRAVA
Lidija Vrhovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Hipoteka predstavlja eno izmed pojavnih oblik zastavne pravice na nepremičnini. Zastavna pravica omogoča upniku poplačilo terjatve, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti. Iz tega je razvidno, da zastavna pravica ne obstaja sama zase, ampak vedno sobiva s terjatvijo. Ko terjatev preneha pa preneha tudi zastavna pravica. Pri hipoteki pa je potreben tudi izbris iz zemljiške knjige. V sedaj veljavni zakonodaji urejata hipoteko v celoti ZZK-1 in SPZ. V nalogi, ki je pred Vami, pa je poleg osnovnih značilnosti predstavljena tudi spremenjena ureditev hipoteke in hipotekarnega prava, ki pa jo ureja novela ZZK-1C.
Ključne besede: Hipoteka, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, terjatev, zastavna pravica
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 1580; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (335,17 KB)

3.
NOVOSTI NA PODROČJU HIPOTEKARNEGA PRAVA
Nuša Kotnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Hipoteka v našem slovenskem pravnem sistemu poznana že dolgo časa in predstavlja najbolj razširjen institut stvarnopravnega zavarovanja kreditnih pogodb oziroma služi za zavarovanje denarnih terjatev upnika do zastavitelja na nepremičnini. Nepremičnine so zaradi razmeroma visoke in stabilne vrednosti v praksi pomembni objekti stvarnopravnih zavarovanj. Institut hipoteke v materialnem smislu ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Hipoteka nudi močno jamstvo hipotekarnemu upniku in ga pooblašča, da v primeru nepravočasne izpolnitve svoje veljavne dospele terjatve skupaj z obrestmi in stroški vred, zahteva poplačilo svoje iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Hipoteka se kot knjižna stvarna pravica vpisuje v zemljiško knjigo, zato je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki je izvedbeni predpis nepremičninskega stvarnega prava. Zemljiška knjiga velja za visoko kvalificiran in najvišjega zaupanja vreden vir informacij o pravnem stanju nepremičnin. Namenjena je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, prav tako močno olajšuje promet z nepremičninami. Da bi lahko pravice učinkovale nasproti vsakomur, morajo biti javno objavljene, tako da se lahko z njimi seznanijo stranke in tretje osebe. Z zemljiško knjigo je hipoteki zagotovljena najvišja možna mera publicitete, kar v precejšnji meri ščiti hipotekarnega upnika pred morebitnimi zlorabami s strani zastavitelja. Ena od prednosti, ki jih nudi hipoteka, je visoka stopnja pravne varnosti prav zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Posledica vknjižbe je tudi, da nepremičnina služi zavarovanju terjatve, čeprav se spremeni njen lastnik. Takšna nepremičnina ostaja v pravnem prometu, ki kljub obstoju hipoteke pravno ni oviran, čeprav je dejansko težje prodati zastavljeno nepremičnino. Pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja pa pridejo v poštev pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v stečaju pa določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V zadnjem času je prišlo do sprememb ZZK-1, zadnja novela ZZK-1C je glede hipoteke prinesla pomembne novosti, predvsem v zvezi s polno informatizacijo zemljiškoknjižnega postopka. S hipoteko se v praksi srečujejo sodniki, notarji, odvetniki, bančniki, stečajni upravitelji, profesorji, študenti pravnih fakultet, kakor tudi tisti, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit. Namen in cilj moje diplomske naloge je predstaviti osnovne značilnosti ter spremenjeno ureditev hipotekarnega prava po noveli ZZK-1C.
Ključne besede: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zavarovana terjatev, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zemljiška knjiga, nepremičnina
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 1539; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (735,50 KB)

4.
HIPOTEKA IN AKTUALNA SODNA PRAKSA
Rebeka Mihinjač, 2014, diplomsko delo

Opis: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest nad obremenjeno nepremičnino in jo lahko še naprej nemoteno uporablja. Njen predmet je torej točno določena nepremičnina, ki služi zavarovanju ene ali več točno določenih terjatev in ki zastavnega upnika pooblašča, da se za zavarovano terjatev, v kolikor mu ta ni pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica zastavnega upnika ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. V zvezi z nastankom je potrebno razlikovati med različnimi vrstami hipoteke. Ločimo namreč pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega poznamo tudi posebne vrste hipoteke, tj. nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko in zastavno pravico na nevpisanih nepremičninah. Ker je hipoteka knjižna stvarna pravica, se za njeno ustanovitev zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Izjema od navedenega je zakonita hipoteka, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo ima zato le deklaratorni učinek. V kolikor s hipoteko zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, se lahko hipotekarni upnik iz hipoteke poplača. V kolikor gre za pogodbeno hipoteko, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Slednjega pridobi tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila hipoteka ustanovljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pa slednji že predstavlja izvršilni naslov in hipotekarni upnik lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Po prisilni prodaji obremenjene nepremičnine se upniki poplačajo iz izkupička od prodaje in sicer po vrstnem redu, kot so pridobili pravice. V zvezi s prenehanjem hipoteke je potrebno razlikovati med njenim materialnim in formalnim prenehanjem. Materialno hipoteka preneha, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Vse do izbrisa iz zemljiške knjige pa hipoteka obstaja le še formalno, kar pomeni, da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. Formalno torej hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, njeno materialno prenehanje pa je podano, če preneha zavarovana terjatev, če hipotekarni upnik odstopi zavarovano terjatev brez hipoteke, v primeru konsolidacije, če se hipotekarni upnik hipoteki odreče, če hipoteka ugasne, če pride do dobroverne pridobitve nepremičnine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko ali če se obremenjena nepremičnina proda za poplačilo zavarovane terjatve.
Ključne besede: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, neposestna zastavna pravica, hipotekarni upnik, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka, nadhipoteka
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 2660; Prenosov: 723
.pdf Celotno besedilo (868,02 KB)

5.
Primerjava pogodbene in prisilne hipoteke v teoriji in praksi
Aleksander Kumer, 2017, magistrsko delo

Opis: Hipoteka v slovenskem pravnem redu predstavlja eno izmed najučinkovitejših zavarovanj odprtih terjatev. Omenjeni pravni red loči več vrst hipotek, katerih razlike se kažejo zlasti v ustanovitvi le-teh. Razlike se pojavijo tudi kasneje med morebitnim prenosom, uveljavitvijo ter izbrisom hipotek. V predmetnem magistrskem delu bom pobližje predstavil temeljne razlike med pogodbeno in prisilno hipoteko z naziranje pravne teorije ter sodne prakse. Ob razlikah bo podrobno predstavljen tudi izvršilni postopek na nepremičninah dolžnika, saj je smisel hipoteke ravno njena uveljavitev. V magistrskem delu bom obenem predstavil ugovore, ki jih lahko hipotekarni upniki pričakujejo pri uveljavitvi hipotek ter pričakovane posledice.
Ključne besede: hipoteka, terjate, ustanovitev hipotek, prisilna hipoteka, pogodbena hipoteka, hipotekarni upnik, magistrska dela
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 570; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (616,37 KB)

6.
Uveljavitev hipoteke
Tea Lešnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Hipoteko definira SPZ kot zastavno pravico na nepremičninah, predmet hipoteke pa je natančno določena nepremičnina. Pravila hipotekarnega prava so urejena v SPZ, ki ureja hipoteko v materialnopravnem smislu, pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja so pomembna pravila ZIZ, v stečaju pravila ZFPPIPP, glede vpisa hipoteke v zemljiško knjigo pa se uporabljajo pravila ZZK-1. Za pravilno razumevanje hipoteke in njenih učinkov je hipotekarno pravo razvilo vrsto načel, kot so: načelo specialnosti, načelo javnosti, vpisno načelo, načelo akcesornosti, načelo vrstnega reda, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, načelo oficialnosti, načelo nadaljnjega obstoja hipotekarnega jamstva. Hipoteka lahko nastane na različnih podlagah, te so v skladu s 130. členom SPZ pravni posel, sodna odločbe in zakon. Pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla (t.i. pogodbena hipoteka) ureja SPZ in je najpogostejši način nastanka hipoteke, za katerega se zahteva veljaven zavezovalni posel (zastavna pogodba), veljaven razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), vpis v zemljiško knjigo (pridobitni način) in razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja. Hipoteka na podlagi sodne odločbe (t.i. prisilna hipoteka) je urejena v ZIZ in lahko nastane v postopku izvršbe ali pa v postopku zavarovanja. Prisilna hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Hipoteka na podlagi zakona (t.i. zakonita hipoteka) pa nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo. Ta je v našem pravu redka, izmed civilnopravnih predpisov jo določata SPZ in ZD. Osrednje upravičenje hipotekarnega upnika je poplačilno upravičenje, ki se lahko uveljavi proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine. Odgovornost le-tega pa je omejena do višine kupnine, dosežene pri uveljavitvi hipoteke. Hipotekarni upnik ima pravico do poplačila iz hipoteke, če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana. Uveljavitev poplačilnega upravičenja se opravi tako, da hipotekarni upnik proda hipotekarno zavarovano nepremičnino ter iz kupnine, dosežene s prodajo, poplača hipotekarno zavarovane terjatve. Postopek uveljavljanja hipoteke se razlikuje, če gre za pogodbeno hipoteko, kjer mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov- s hipotekarno tožbo zahtevati, da se zastavljena nepremičnina proda, ali če gre za notarsko hipoteko, kjer ima hipotekarni upnik že izvršilni naslov ter lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Pri tem ločimo tudi dva načina uveljavitve hipoteke, sodno (hipotekarni upnik mora predlagati izvršbo na nepremičnino za izterjavo hipotekarno zavarovane terjatve) in zunajsodno (v postopku notarske prodaje). Uveljavitev hipoteke povzroči določene pravne posledice. Na podlagi prisilne prodaje pridobi kupec lastninsko pravico, s tem pa preneha lastninska pravica zastavitelja. Hipoteka s prisilno prodajo preneha, uveljavitev hipoteke pa učinkuje tudi na pozneje pridobljene izvedene pravice (izjema velja za stvarne služnosti). Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, pri čemer razlikujemo med prenehanjem v formalnem smislu in v materialnem smislu. Hipoteka preneha v formalnem smislu z izbrisom iz zemljiške knjige, v materialnem smislu pa hipoteka preneha že z izpolnitvijo pogojev za izbris iz zemljiške knjige.
Ključne besede: hipoteka, nastanek hipoteke, uveljavitev hipoteke, poplačilo hipoteke, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zastavitelj, prenehanje hipoteke
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 1316; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (717,06 KB)

7.
Ureditev hipoteke v slovenskem pravu
Mateja Cigut, 2018, diplomsko delo

Opis: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah, ki služi zavarovanju ene ali več natančno določenih terjatev in s tem zastavnega upnika pooblašča, da se v primeru, da mu terjatev ne bo pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest obremenjene nepremičnine in jo lahko še naprej nemoteno uporablja. V zvezi z nastankom razlikujemo med pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega, pa poznamo tudi posebne vrste hipotek: nadhipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka in zastavna pravica na nevpisanih nepremičninah. Hipoteka je knjižna stvarna pravica, tako da zemljiška knjiga zagotavlja najvišjo možno mero publicitete. Pogoj za njen nastanek je namreč vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutiven učinek. Izjema velja za zakonito hipoteko, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo. Ista nepremičnina je lahko obremenjena z več hipotekami. V takšnem primeru je potrebno upoštevati vrstni red njihove ustanovitve, saj se hipotekarni upniki poplačajo drug za drugim, v enakem vrstnem redu, kot so pridobili hipoteko. V primeru, da s hipoteko zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, ima hipotekarni upnik pravico do poplačila iz hipoteke. V kolikor je bila ustanovljena navadna hipoteka, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Pridobi ga tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila ustanovljena neposredno izvršljiva hipoteka, hipotekarni upnik že ima izvršilni naslov in lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Glede prenehanja hipoteke je potrebno razlikovati med prenehanjem v materialnem smislu in njenim prenehanjem v formalnem smislu. Materialno prenehanje nastopi, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Takšna hipoteka je še vedno vpisana v zemljiško knjigo, vendar obstaja zgolj formalno, tako da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. V formalnem smislu pa hipoteka preneha samo z izbrisom iz zemljiške knjige.
Ključne besede: hipoteka, hipotekarni upnik, neposestna zastavna pravica, knjižna pravica, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 317; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (633,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici