| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
HIPOTEKARNI TRG ZDA V LUČI KRIZE
Simon Olup, 2009, diplomsko delo

Opis: 7 Povzetek Na ameriškem hipotekarnem trgu igra listinjenje pomembno vlogo. Finančne institucije s pomočjo tega postopka najrazličnejše terjatve, med drugim tudi hipoteke, zapakirajo v posebne pakete terjatev. Nato na podlagi teh terjatev izdajo vrednostne papirje, ki jih prodajo investitorjem na trgu. Ti investitorji prihajajo iz vrst investicijskih bank, hedge skladov, pokojninskih skladov, fizičnih oseb itd. Kreditno tveganje se na ta način prenese na investitorje v izvedene vrednostne papirje, hipotekarnim ustanovam pa se omogoči izdajanje novih kreditov. Ko je na trgu zmanjkalo kreditojemalcev, ki ustrezajo pogojem za pridobitev hipotekarnega posojila, so hipotekarne ustanove začele posojati denar tudi drugim, kreditno manj sposobnim strankam. Začela se je era t.i. drugorazrednih hipotekarnih posojil. Sistem je funkcioniral dokler so cene nepremičnin na trgu rasle. Ko so v ZDA po dolgih letih rasti cen nepremičnin, cene le-teh nenadno padle, se je zgodil t.i. domino efekt. Lastniki stanovanjskih hiš niso več odplačevali kreditnih anuitet. Finančne institucije, ki so hipoteke sekuritizirale in vrednostne papirje prodale investitorjem so ostale brez prilivov denarja iz naslova hipotek. Zastavljene nepremičnine so zasegli in jih prodali na trgu. Sčasoma je nepremičninski trg postal preplavljen z nepremičninami, ki so bile na prodaj, kar je generiralo padec njihovih cen. Sekuritizator tako ni mogel poravnati obveznosti do investitorjev, niti ni mogel prodati novih izvedenih vrednostnih papirjev. Investitorji so v paniki množično prodajali vrednostne papirje in tako sprožili padec cen le-teh. Ker so bili ti vrednostni papirji v portfeljih mnogih bank, skladov in drugih finančnih institucij, je njihov padec povzročil velike zdrse številnih borznih indeksov. Tako se je kriza prenesla iz nepremičninskega še na finančni trg.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: hipotekarni trg, listinjenje, izvedeni vrednostni papirji, zadolžnice zavarovane z dolgom, drugorazredna hipotekarna posojila, hipotekarna kriza.
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 2122; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (449,61 KB)

2.
GENEZA GLOBALNE FINANČNE KRIZE IN ANALIZA MOŽNIH UKREPOV ZA NJENO UBLAŽITEV
Alenka Kroflič, 2009, diplomsko delo

Opis: Globalna finančna kriza dobiva vedno nove potrditve in nove razsežnosti. Slika svetovne krize postaja iz dneva v dan vedno bolj jasna, kombinacija slabih novic vse bolj dramatična. Finančna kriza se je z ozkega področja slabih hipotekarnih posojil razširila na druge finančne trge in banke po vsem svetu. Kriza, ki se je začela v Ameriki s pokom nepremičninskega balona, se je v zelo kratkem času razširila in okužila ves svet. Nezaupanje je veliko in kriza bančnega sistema je izjemna. Za rešitev globalne finančne krize so potrebni globalni ukrepi. Glavno vlogo pri uveljavljanju ukrepov imajo predvsem vlade in centralne banke, ki sprejemajo načrte za ponovno oživitev gospodarstva. Najbolj prizadeta panoga v trenutni recesiji je prav gotovo avtomobilska industrija. Z analizo podatkov, se v diplomski nalogi osredotočam predvsem na ZDA, EU in Slovenijo. Finančna recesija je sprožila neizprosen padec v prodaji avtomobilov, medtem ko so zaostreni posojilni pogoji upočasnili financiranje dnevnih nalog proizvajalcev avtomobilov. Srečujoč z velikimi problemi, veliko proizvajalcev avtomobilov manjša proizvodnjo in krči zaposlenost.
Ključne besede: globalna finančna kriza, hipotekarna posojila, finančni trg, pok nepremičninskega balona, nezaupanje, ukrepi, oživitev gospodarstva, avtomobilska industrija, recesija
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 2173; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (435,54 KB)

3.
STABILNOST FINANČNEGA SISTEMA - VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA SPREMEMBE V EVROPSKEM IN NACIONALNEM REGULATORNEM IN NADZORNEM OKVIRU
Ivo Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: Hipotekarna kriza je povzročila eno izmed največjih finančnih in kasneje gospodarskih kriz po veliki depresiji v tridesetih letih. Pojem hipotekarne krize se prvenstveno omejuje na ozemlje Združenih držav Amerike, čeprav se je kasneje razširil po vseh ostalih kontinentih. Izvor krize je v sekundarnem trgu hipotekarnih posojil in novih, kompleksnih ter računalniško podprtih finančnih instrumentih. Zaradi vse večje želje po zaslužku ter konstantne rasti cen nepremičnin so finančne institucije odobravale posojila s slabimi zavarovanji in brez preverjanja kreditnih bonitet posojilojemalcev. Prevladoval je kratkoročni pogled v prihodnost. Banke so na podlagi danih posojil posojila preko posebej za ta namen ustanovljenih podjetij listinile ter vrednostne papirje prodajale na trgu za zagotavljanje konstantnega denarnega toka. Ob spremembi monetarne politike in ostalih dejavnikov so se razmere na trgu zaostrile in povzročile množične prodaje in padce cen nepremičnin ter posledično izpad denarnega toka, ki je bil podlaga za izdajo vrednostnih papirjev. Slednji so tako ostali brez donosov, po mnogih pa tudi ni bilo povpraševanja. Tako ameriške kot tudi evropske banke, ki so absorbirale velike količine »okuženih« vrednostnih papirjev, so bile zaradi nične vrednosti primorane papirje odpisati, kar je povzročilo milijardne izgube ali celo propade nekaterih finančnih ustanov. Zaradi visokega tveganja, nezaupanja ter strahu na medbančnem in sploh celotnem finančnem trgu se je zaostrilo tudi poslovanje v gospodarskem sektorju. Zaradi visoke integriranosti finančnih sistemov je »okužba« z neverjetno hitrostjo ohromila tako vse evropske kot tudi svetovne sisteme. Države so pričele z ukrepi, ki bi v prvi vrsti omogočili preživetje določenim subjektom, v drugi vrsti pa oživili celoten finančni in gospodarski sistem. Finančna kriza je pokazala pomanjkljivosti tako v regulativi kot v nadzoru evropskega finančnega sistema. Finančne institucije pri svojem poslovanju tveganj, s katerimi so se soočale, niso upoštevale v zadostni meri. K temu je največ pripomogla regulacija, ki je dopuščala takšno poslovanje. Na podlagi različnih priporočil in mnenj se je ureditev že pričela spreminjati ter se bo tudi v prihodnosti. Banke bodo morale upoštevati strožja pravila, ki bodo zagotavljala večjo stabilnost v stresnih situacijah. Druge finančne institucije, ki so v preteklosti delovale v zaledju bančništva in so bile podvržene manjši regulaciji in nadzoru, bodo v prihodnosti morale upoštevati strožja pravila, saj okužba teh podjetij, tako kot bank, pomeni potencialno nevarnost za celotno stabilnost finančnega sistema. Število nadzornikov in njihove pristojnosti bodo okrepljeni. S tem se bo zagotovilo sodelovanje različnih institucij, ki bodo s skupnimi znanji, spoznanji, informacijami ter infrastrukturo zmožne hitrega opozarjanja ter tako preprečevanja dogodkov, ki bi bili potencialni sovražnik stabilnosti finančnega sistema.
Ključne besede: hipotekarna kriza, hipotekarne posojila, listinjenje, finančna kriza, gospodarska kriza, finančna regulacija, finančni nadzor, bančništvo, zakonodaja.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2307; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (804,25 KB)

4.
RAZSEŽNOSTI AKTUALNE FINANČNE KRIZE
Andreja Jambrašič, 2010, diplomsko delo

Opis: Razlogov nastanka finančne krize je veliko in so povezani med seboj. Združene države Amerike so vzpodbujale lastništvo nepremičnin, kar je privedlo do povečanega povpraševanja po hipotekarnih posojilih, kar so še dodatno vzpodbujale nizke obrestne mere. Posojilni pogoji so se začeli krhati in naraščala je ponudba finančnih inovacij. Pojavilo se je listinjenje, ki predstavlja združevanje hipotekarnih posojil v velike pakete in njihova prodaja. Ameriške kot tudi evropske banke in zavarovalnice so kupovale te zapakirane kredite in se v trenutku, ko kreditojemalci niso bili sposobni odplačevati kreditov, znašle v nezavidljivem položaju. Mnogo hipotekarnih posojil je bilo odobrenih na podlagi posojilojemalčeve izjave o dohodku, brez preverjanja njegovega finančnega stanja. Ko so obrestne mere za najeta posojila začela naraščati in je počil nepremičninski balon, so cene nepremičnin zgubljale vrednosti in ljudje niso bili več sposobni odplačevati kreditov. Dolg je postal večji kot vrednost zastavljene nepremičnine. Propadle so banke in druge finančne institucije. Zgodile so se nacionalizacije finančnih institucij in odpisi »slabega premoženja«. Izgube bank so pripeljale do medsebojnega nezaupanja na bančnem trgu, s tem pa se je močno zmanjšala likvidnost finančnega trga. Razmere na trgu so pripeljale tako daleč, da nobena banka ni bila pripravljena posojati denarja, saj ni bila prepričana o kreditni sposobnosti nasprotne stranke. To pa je vodilo do finančnega krča. Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo ni ostala imuna na dogajanje v ZDA in Evropi. Slovenske banke niso utrpele velikih izgub iz naslova »slabih naložb«, vsekakor pa so jih prizadeli posledični učinki upada likvidnosti na medbančnem trgu. Izvozna podjetja se soočajo z zmanjšanjem in odpovedmi naročil, kar je privedlo do odpuščanj in naraščajoče brezposelnosti. V reševanje krize so se vključile države z reševalnimi paketi in centralne banke z zniževanjem ključnih obrestnih mer in širokim spektrom ukrepov. Na vprašanja, ali smo dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala, kakšne bodo posledice, ali so sprejeti ukrepi dovolj učinkoviti in kako hitro bo okrevanje, lahko le ugibamo.
Ključne besede: drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, zadolžnice zavarovane z dolgom, finančna kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi.
Objavljeno: 12.08.2010; Ogledov: 1749; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (571,12 KB)

5.
PRAVNA PROBLEMATIKA FINANČNE KRIZE Z VIDIKA STRUKTURIRANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Miran Vrbanić, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, je hitro prerasla v svetovno gospodarsko recesijo. Vzrok temu je bila izjemna povezanost finančnega sistema, z izpostavljenostjo drugorazrednim hipotekarnim posojilom ter ugodna pravna pravila, ki so dovoljevala prenos tveganja na druge finančne subjekte in investitorje. Prenos kreditnega tveganja je omogočal institut listinjenja, ki v osnovi predstavlja izdajo vrednostnih papirjev, na podlagi kritnega premoženja. Vrednost tem vrednostnim papirjem je predstavljal bodoči denarni tok olistinjenih hipotekarnih posojil. Ko so kreditojemalci, zaradi povečane referenčne obrestne mere, prenehali plačevati svoje anuitete; premije imetnikom teh vrednostnih papirjev niso bile izplačane. Posebnost teh vrednostnih papirjev je netransparenten način njihove kreacije, kjer se ni vedelo kakšno kritje vsebujejo. Zaradi takšne strukture na emisije različnih bonitetnih ocen, jih imenujemo strukturirani finančni instrumenti. So pa hipotekarna posojila bila kritno premoženje samo določeni vrsti strukturiranih finančnih instrumentov, ostali so tako vsebovali kritje v delih emisij drugih strukturiranih finančnih instrumentov in tako se je nadaljevalo do izjemno velike netransparentnosti in negotovosti. Ko investitorjem niso bile več izplačane premije, je trg zgubil zaupanje v vse vrste strukturiranih finančnih instrumentov. Tudi v tiste, ki niso bili osnovani na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Investitorji so se začeli umikati in nastajale so težave z likvidnostjo - domine so padale. Diplomsko delo uvodoma predstavlja korelacijo nepremičninskega trga in trga finančnih instrumentov ter tako postavlja strukturirane finančne instrumente v kontekst finančne krize. Bistvo pričujočega dela pa je v predstavitvi okoliščin in interpovezanosti finančnih instrumentov, ki so botrovale nastanku finančne krize. Pravna pravila, ki so nalagala finančnim institucijam kapitalsko ustreznost glede na njihovo izpostavljenost, so bila sprva zastarela, kasneje pa nezadostna in tako omogočala kapitalsko arbitražo s pomočjo listinjenja. Agencije za ocenjevanje bonitete so podajale najvišjim (ne najvarnejšim delom emisij) svoje najvišje ocene in tako pretentale »naivne« investitorje ter celotni trg.
Ključne besede: finančna kriza, drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, prenos kreditnega tveganja, kapitalska arbitraža, kapitalska ustreznost, strukturirani finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, vrednostni papirji, interpovezanost
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 1863; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

6.
KANADSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Maja Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetovna finančna in gospodarska kriza se je pokazala v pozitivnem kot negativnem smislu. Prizadela je mogotce in vlagatelje ter poskrbela, da so nekateri izkoristili priložnosti. Finančno krizo je povzročila hipotekarna kriza, katera se je omejila na ozemlje Združenih držav Amerike, čeprav se je kasneje razširila tudi v druge države sveta. Inovacije in spremembe na finančnih trgih so pripomogle k novim, kompleksnim ter računalniško podprtim finančnim instrumentom, ki so sam izvor krize. Zaradi vse večje želje po zaslužku in konstantni rasti cene nepremičnin, so finančne institucije odobravale posojila s slabimi zavarovanji ter brez preverjanja plačilnih sposobnosti posojilojemalcev. Nihče ni gledal dolgoročno. Ob spremembi monetarne politike in ostalih dejavnikov, so se razmere na trgu zaostrile, kar je povzročilo padce cen nepremičnin in množične prodaje. Zaradi visoke stopnje nezaupanja, tveganja in strahu na finančnih trgih, se je zaostrilo poslovanje v gospodarskih sektorjih. Visoka integriranost je bila razlog za ohromitev vseh svetovnih sistemov. Države so začele izvajati ukrepe, ki bi omogočili preživetje določenim subjektom, nato pa »zagnali« celoten gospodarski in finančni sistem. Medtem, ko so se vse države ukvarjale z »okuženimi« vrednostnimi papirji, z novimi ukrepi ter finančno pomočjo, so se banke v Kanadi tiho povzpele na svetovne lestvice najbolj varnih bank. S svojo konzervativno kulturo, preko katere so doživljale marsikateri pritisk, so ohranile trdnost in stabilnost gospodarstva ter finančnih trgov. Države in voditelji po svetu so v njih videli upanje, da se zmore premostiti tudi najtežje časovno obdobje krize, če vztrajaš pri svojih načelih. Kanadske banke niso gledale kratkoročno, ampak vedno dolgoročno. Miselnost posojilojemalcev v Kanadi je, da čim prej odplačajo hipotekarna posojila oziroma najete kredite. Čeprav je Kanada konzervativna država, ki zmore uresničiti zadane cilje, so bile s strani vodstev prisiljene v bolj sodoben način poslovanja. K temu so prispevali tudi imigranti in veliko število novonastalih tujih bank, ki se poslužujejo vedno bolj modernega poslovanja v različnih jezikih, da ugodijo in privabijo stranke. Lahko bi dejali, da je na nek način Kanada še močnejša, bolj spoštovana država, ki uživa veliko zaupanje svojih državljanov. Kljub svetovni finančni in gospodarski krizi, iščejo rešitev v Kanadskem finančnem sistemu predstavniki svetovnih velesil in se vračajo h konzervativnosti ter previdnosti.
Ključne besede: Svetovna finančna in gospodarska kriza, hipotekarna posojila, banke v Kanadi, gospodarstvo v Kanadi, bančništvo, finančni sistem
Objavljeno: 03.02.2011; Ogledov: 1448; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

7.
FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANK
Andrej Novak, 2013, magistrsko delo

Opis: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj. Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij. Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank. Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.
Ključne besede: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1160; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici