Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Tobak je druga najpogosteje uporabljena psihoaktivna substanca na svetu. Na leto umre več kot pet milijonov ljudi zaradi bolezni, povezanih s tobakom. opuščanje kajenja je v katerikoli starosti koristno za zdravje. Vedno več kadilcev se zanima za alternativne tehnike opuščanja, med katere spada tudi hipnoterapija. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako učinkovita je hipnoza pri opuščanju kajenja. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene in strokovne literature. Vključili smo angleške članke iz podatkovnih baz: PubMed, CINAHL in Web of Science. Proces poteka in izbora literature smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama in za analizo vključenih raziskav uporabili deskriptivno metodo dela. Rezultati: Iz skupno najdenih 211 člankov iz podatkovnih baz smo v končno analizo vključili šest člankov. Rezultati kažejo, da je hipnoza učinkovita alternativna metoda za opuščanje kajenja. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da hipnoza predstavlja učinkovito tehniko za opuščanje kajenja. Še vedno pa je relativno nepoznana in posledično primanjkuje kliničnih raziskav. Potrebna je višja ozaveščenost zdravstvenih delavcev in boljše razumevanje hipnoze za učinkovito rabo pri opuščanju kajenja.
Ključne besede: kadilec, hipnoza, opuščanje kajenja
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 122
Celotno besedilo (912,63 KB)

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo, znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja, vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo, a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona. Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve.
Ključne besede: magistrska dela, detektor laži, poligraf, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, znanstvena analiza vsebine, strateška uporaba dokazov, hipnoza
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1124; Prenosov: 172
Celotno besedilo (609,15 KB)

Opis: V svojem diplomskem delu predstavljam tehniko hipnoze kot metodo za izboljšanje spomina pri pričah in žrtvah kaznivih dejanj. Posvetim se pojmovanju in uporabi hipnoze skozi zgodovino, nato pa podam še njeno definicijo in tehnike. Poleg načina uporabe hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj, predstavim tudi njene prednosti in slabosti, opišem potek hipnotiziranja ter vlogo in funkcijo hipnotizerja. V zadnjih dveh poglavjih pojasnim vpliv spomina na hipnotične informacije ter predstavim pravne dileme hipnoze. Osredotočam se na predstavitev hipnoze in njeno uporabnost pri preiskovanju kaznivih dejanj. Namen hipnotiziranja je dobiti podatke o dejanju, ki se jih priča ali žrtev v budnem stanju zaradi jeze, razburjenja, travme, strahu, amnezije in drugih dejavnikov ne spominja. Mnenja strokovnjakov so različna že pri samem pojmovanju hipnoze, nasprotovanja pa so tudi glede opredelitve njenih značilnosti, učinkovitosti in uporabne vrednosti. Vrednost informacij pridobljenih s hipnozo je odvisna od pravne zakonodaje posamezne države. Zaradi dejavnikov tveganja, kot so možnosti popačenja spomina, izkrivljanje sugestij, neposrednega vpliva hipnotizerja na zavest hipnotiziranega itd.,v večini primerov pridobljene hipnotične informacije ne morejo biti uporabljene kot dokaz na sodišču. Pomembno vlogo pri preiskovalni hipnozi ima hipnotizer, ki mora postopek hipnotiziranja izvesti strokovno ter spoštovati moralne, etične in druge standarde. Strokovnjak za izvedbo preiskovalne hipnoze mora biti klinični psiholog ali psihiater, ki obvlada osnove kriminalistične taktike.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1218; Prenosov: 155
Celotno besedilo (617,13 KB)

Opis: Zaradi povečane verske svobode smo priča nastankom različnih kultov in sekt. V diplomskem delu predstavimo tri različne kulte z različnimi temelji: Art of Living, Cerkev Scientologije in Cerkev Satana. Ker preučujemo komunikacijo znotraj navedenih kultov, posvetimo velik del naloge podzavestni komunikaciji. Skozi slednjo na podlagi mnenj izvedencev in spletnih pričevanj ugotavljamo, kakšne manipulativne tehnike kulti uporabljajo in kakšni so pogoji za uspešno izvedbo manipulacije. Ugotavljamo, da je prisotna velika količina podzavestnega komuniciranja in da lahko ima uporaba hude posledice.
Ključne besede: komunikacija, verstva, kult, Art of Living, scientologija, Cerkev Scientologije, satanizem, Cerkev Satana, hipnoza, manipulacija, Shultz Von Thunov model, pričevanja
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 1665; Prenosov: 205
Celotno besedilo (3,44 MB)

Opis: Hipnoza je že star fenomen, čeprav se širša javnost tega ne zaveda. Uporabljali so jo že pred par tisočletji. Uporabljali so na veliko področjih, še posebej pa v zdravstvu, kjer so jo uporabljali kot anestezijo, zdravljenje bolečin ali pa tudi za odpravljanje fobij in slabih navad. Hipnoza je relativno nezapleten poseg v našo zapleteno duševnost, ki je manj škodljiv in precej učinkovitejši kot drugi psihoterapevtski postopki. Je spremenjeno stanje zavesti, ki vsebuje usmerjeno pozornost, povečano zavednost in koncentracijo, ki jo večina ljudi doseže s primerno motivacijo in odnosom. Forenzično hipnozo pa bi lahko opisali kot tehniko za raziskovanje spominov prič in žrtev hudih kaznivih dejanj, da bi vplivali na spomin dogodkov, pogovorov, situacij in okolja v času kaznivega dejanja. Zaradi verodostojnosti pričanja pa je naletela na težave na kazenskem področju, kjer se še vedno bori za njen obstoj. Dopustnost uporabe informacij pridobljenih s hipnozo, se razlikuje v zakonodaji od države do države. Nekje dopuščajo nekatere oblike, drugje je strogo prepovedana. Zaradi tveganja, kot je možnost izkrivljanja spomina in sugestije, v večini primerov ne dopuščajo dokazovanja na sodiščih. Čeprav ima hipnoza veliko pozitivnih učinkov, kot je pridobivanje spomina, se z njo pojavljajo tudi negativni. Te negativne učinke se lahko posploši na tri glavne veje problemov, zaradi katerih se policija običajno ne odloči za njeni uporabo.. Prvi je, da so povečanja v pravilnih in resnih priklicih spomina lahko včasih povezana s povečanjem nepravilnih informacij (upadanje stopnje natančnosti). Drugič, samozavest, zaupanje je pogosto povečano ne glede na natančnost (udeleženci so lahko samozavestni v natančnost, pravilnost napačnih informacij). In tretjič, očividci včasih kažejo povečanja v sugestibilnosti pri vodljivih vprašanjih in zavajajočih po-dogodkovnih informacijah. Vendar, če so uporabljene smernice in izpolnjeni vsi začšitni ukrepi, je hipnoza nadvse uporabno preiskovalno orodje.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, pričanje, spomin, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.03.2013; Ogledov: 18839; Prenosov: 365
Celotno besedilo (454,21 KB)