| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba nekaterih spoznanj psihologije pričanja za preiskovanje kaznivih dejanj : diplomsko delo
Nuša Anna Hrustek, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: kazniva dejanja, priče, pričanje, kognitivni intervju, hipnoza, spomin, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2009; Ogledov: 3313; Prenosov: 569 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (374,67 KB)

2.
Obujanje spominov na spolne zlorabe s hipnozo : diplomsko delo
Jasmina Planinc, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: spolne zlorabe, žrtve, spomin, amnezija, hipnoza, sugestija, diplomske naloge
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 1559; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (600,55 KB)

3.
Uporabnost hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rebeka Kepic, 2012, diplomsko delo

Opis: Hipnoza je že star fenomen, čeprav se širša javnost tega ne zaveda. Uporabljali so jo že pred par tisočletji. Uporabljali so na veliko področjih, še posebej pa v zdravstvu, kjer so jo uporabljali kot anestezijo, zdravljenje bolečin ali pa tudi za odpravljanje fobij in slabih navad. Hipnoza je relativno nezapleten poseg v našo zapleteno duševnost, ki je manj škodljiv in precej učinkovitejši kot drugi psihoterapevtski postopki. Je spremenjeno stanje zavesti, ki vsebuje usmerjeno pozornost, povečano zavednost in koncentracijo, ki jo večina ljudi doseže s primerno motivacijo in odnosom. Forenzično hipnozo pa bi lahko opisali kot tehniko za raziskovanje spominov prič in žrtev hudih kaznivih dejanj, da bi vplivali na spomin dogodkov, pogovorov, situacij in okolja v času kaznivega dejanja. Zaradi verodostojnosti pričanja pa je naletela na težave na kazenskem področju, kjer se še vedno bori za njen obstoj. Dopustnost uporabe informacij pridobljenih s hipnozo, se razlikuje v zakonodaji od države do države. Nekje dopuščajo nekatere oblike, drugje je strogo prepovedana. Zaradi tveganja, kot je možnost izkrivljanja spomina in sugestije, v večini primerov ne dopuščajo dokazovanja na sodiščih. Čeprav ima hipnoza veliko pozitivnih učinkov, kot je pridobivanje spomina, se z njo pojavljajo tudi negativni. Te negativne učinke se lahko posploši na tri glavne veje problemov, zaradi katerih se policija običajno ne odloči za njeni uporabo.. Prvi je, da so povečanja v pravilnih in resnih priklicih spomina lahko včasih povezana s povečanjem nepravilnih informacij (upadanje stopnje natančnosti). Drugič, samozavest, zaupanje je pogosto povečano ne glede na natančnost (udeleženci so lahko samozavestni v natančnost, pravilnost napačnih informacij). In tretjič, očividci včasih kažejo povečanja v sugestibilnosti pri vodljivih vprašanjih in zavajajočih po-dogodkovnih informacijah. Vendar, če so uporabljene smernice in izpolnjeni vsi začšitni ukrepi, je hipnoza nadvse uporabno preiskovalno orodje.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, pričanje, spomin, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1349; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (454,21 KB)

4.
Uporabnost kognitivnega intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Monika Meden, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o uporabi kognitivnega in intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj. Avtorji ju vrednotijo na najrazličnejše načine, določene ugotovitve potekajo po vzporednih poteh, vendar so si mnenja še vedno zelo nasprotujoča. Tako si lahko literaturo s tega področja razlagamo v korist kritikov ali zagovornikov v razpravah. Pri uporabi kognitivnega intervjuja so si mnenja raznih raziskovalcev in avtorjev kriminalistične literature dokaj enotna, saj naj bi bila ta tehnika zelo učinkovita in uporabna za izboljšanje spominjanja preteklih dogodkov. Kljub temu pa so nekateri skeptični tudi glede uporabe kognitivnega intervjuja, saj naj bi to zahtevalo veliko časa za izvedbo in usposabljanje izvajalcev, ki pa zaradi kompleksnosti samega postopka delajo velike napake pri sami izvedbi. Veliko več polemik prinaša hipnoza, saj so predsodki glede njene uporabe prisotni od samega začetka njenega razvoja. Hipnozi se očita predvsem višjo stopnjo možnosti popačenja spomina, netočnih pridobljenih informacij ter sam neposredni vpliv hipnotizerja na zavest in razmišljanje hipnotiziranega. Prekrivanje značilnosti med obema tehnikama je izredno visoko, pri obeh gre za dokazano povečanje količine priklicanih informacij iz spomina. Razhajanja so razmerju med stopnjo prepričanosti posameznika v točnost podanih informacij in pa dejansko pravilnostjo podanih izjav. Kljub številnim zadržkom za uporabo metod v preiskovalne namene kot tehnik izboljšanja priklica spomina je znanih mnogo uspešno rešenih primerov. Diplomsko nalogo zaključujem z verifikacijo hipotez ter možnostmi razvoja tehnik v prihodnje.
Ključne besede: kognitivni intervju, hipnoza, preiskovanje, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno: 09.08.2013; Ogledov: 1516; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (265,09 KB)

5.
PODZAVESTNA KOMUNIKACIJA V KULTIH. ANALIZA PRIČEVANJ OBJAVLJENIH NA SPLETU
Filip Vrečko, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi povečane verske svobode smo priča nastankom različnih kultov in sekt. V diplomskem delu predstavimo tri različne kulte z različnimi temelji: Art of Living, Cerkev Scientologije in Cerkev Satana. Ker preučujemo komunikacijo znotraj navedenih kultov, posvetimo velik del naloge podzavestni komunikaciji. Skozi slednjo na podlagi mnenj izvedencev in spletnih pričevanj ugotavljamo, kakšne manipulativne tehnike kulti uporabljajo in kakšni so pogoji za uspešno izvedbo manipulacije. Ugotavljamo, da je prisotna velika količina podzavestnega komuniciranja in da lahko ima uporaba hude posledice.
Ključne besede: komunikacija, verstva, kult, Art of Living, scientologija, Cerkev Scientologije, satanizem, Cerkev Satana, hipnoza, manipulacija, Shultz Von Thunov model, pričevanja
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 950; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

6.
Uporabnost kognitivnega intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj
Jaka Gorenc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo uporabno vrednost hipnoze in kognitivnega intervjuja, ki sta metodi za izboljšanje spomina pri žrtvah in pričah kaznivih dejanj. O aplikativni vrednosti obeh tehnik ni enotnega konsenza, zato lahko temo argumentiramo poljubno, kar je razvidno tudi iz literature. Za uporabo kognitivnega intervjuja ni toliko zadržkov kakor za uporabo hipnoze, ki se ji očita kontaminacijo spomina in je tudi s pravnega stališča zahtevnejša od kognitivnega intervjuja. Tudi pri policijskih delavcih in splošni javnosti naletimo na zadržke glede uporabe hipnoze, ki za uporabo kognitivnega intervjuja niso tako izraziti. Uporaba kognitivnega intervjuja pa pomeni tudi potrošnjo virov, saj za njegovo izvedbo potrebujemo ustrezen prostor in človeka, kar lahko predstavlja dodatne stroške. Tako za izvedbo hipnoze kakor kognitivnega intervjuja potrebujemo osebo z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi in strokovnim znanjem. Z uporabo tako hipnoze kakor kognitivnega intervjuja se poveča količina priklicanih informacij iz spomina, ki so v pomoč pri preiskovanju kaznivih dejanj. Najboljši argument za uporabo obeh tehnik so zagotovo uspešni praktični primeri. V Sloveniji hipnoza kot dokazno sredstvo ni dovoljena, vredno pa bi bilo razmisliti o njeni rabi v predkazenskem postopku v indicialne namene. S pomočjo dodatnih raziskav je lahko prihodnost obeh tehnik svetla.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kognitivni intervju, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno: 01.03.2016; Ogledov: 804; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (401,17 KB)

7.
Uporaba hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj
Janja Radić, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu predstavljam tehniko hipnoze kot metodo za izboljšanje spomina pri pričah in žrtvah kaznivih dejanj. Posvetim se pojmovanju in uporabi hipnoze skozi zgodovino, nato pa podam še njeno definicijo in tehnike. Poleg načina uporabe hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj, predstavim tudi njene prednosti in slabosti, opišem potek hipnotiziranja ter vlogo in funkcijo hipnotizerja. V zadnjih dveh poglavjih pojasnim vpliv spomina na hipnotične informacije ter predstavim pravne dileme hipnoze. Osredotočam se na predstavitev hipnoze in njeno uporabnost pri preiskovanju kaznivih dejanj. Namen hipnotiziranja je dobiti podatke o dejanju, ki se jih priča ali žrtev v budnem stanju zaradi jeze, razburjenja, travme, strahu, amnezije in drugih dejavnikov ne spominja. Mnenja strokovnjakov so različna že pri samem pojmovanju hipnoze, nasprotovanja pa so tudi glede opredelitve njenih značilnosti, učinkovitosti in uporabne vrednosti. Vrednost informacij pridobljenih s hipnozo je odvisna od pravne zakonodaje posamezne države. Zaradi dejavnikov tveganja, kot so možnosti popačenja spomina, izkrivljanje sugestij, neposrednega vpliva hipnotizerja na zavest hipnotiziranega itd.,v večini primerov pridobljene hipnotične informacije ne morejo biti uporabljene kot dokaz na sodišču. Pomembno vlogo pri preiskovalni hipnozi ima hipnotizer, ki mora postopek hipnotiziranja izvesti strokovno ter spoštovati moralne, etične in druge standarde. Strokovnjak za izvedbo preiskovalne hipnoze mora biti klinični psiholog ali psihiater, ki obvlada osnove kriminalistične taktike.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 452; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (617,13 KB)

8.
Kritična presoja uporabe hipnoze in kognitivnega intervjuja v preiskovanju kaznivih dejanj
Monika Zorčič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kritična presoja uporabe hipnoze in kognitivnega intervjuja v preiskovanju kaznivih dejanj bom odprla vprašanje spornosti teh dveh preiskovalnih metod. V začetku naloge sem predstavila dva ključna elementa za boljše razumevanje vsebine, to sta spomin in sugestija. Oba sta tesno povezana z vsako od metod zaslišanja, ki sta glavna tema naloge in ju opisujem v nadaljevanju. Sledijo krajši zapis o zgodovinskem ozadju, opis postopka zaslišanja z eno in drugo tehniko ter predstavitev prednosti in slabosti obeh metod. Ob koncu teoretičnega dela pa pridejo na vrsto praktični primeri uporabe obeh metod zaslišanja, njuna primerjava in kritični pogled na eno in drugo tehniko. Spornost metod izhaja iz predpostavke, da je pričanje posameznika kot končni rezultat njihove uporabe lahko netočno, česar si pravosodni organi pri preiskovanju kaznivega dejanja ne smejo privoščiti. V kritični primerjavi sem z uporabo literature, ki tematiko obravnava z različnih zornih kotov, izoblikovala končne ugotovitve. Hipnoza ne spada med tehnike zaslišanja, pri katerih rezultati nastopajo kot pravni dokazi, saj so preveč nepredvidljivi. Lahko jo uporabljamo le kot pomoč za iskanje dokazov oziroma izboljšanje spomina. Nasprotno pa je kognitivni intervju kljub pomanjkljivostim, ki so v primerjavi s hipnozo drastično manjše, priznana metoda, ki se uporablja pri zaslišanju oseb, povezanih s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kognitivni intervjuju, hipnoza, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 310; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (746,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici