Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Že od malih nog imam ob sebi osebo ektomorfne postave, katera je bila vedno prepričana v to, da ima takšno konstitucijo telesa, ki je ni mogoče spremeniti, ne glede na to kako zelo se trudi. Menim, da je takšnih oseb veliko, zato sem v diplomskem delu želela prikazati, da je vse, kar si zadaš, možno doseči z nekaj znanja o prehrani in treningih ter z veliko strpnosti, doslednosti in upoštevanju predpisanih navodil. Ektomorfni tip telesa je znan po podolgovati suhi postavi vključno s hitrim metabolizmom, zaradi katerega je eden zapletenih primerov pri pridobivanju mišične mase. V začetku diplomskega dela sem tako predstavila gibalne sposobnosti, nato sem se pomaknila na mišice ter mišični sistem. V nadaljevanju sem predstavila metode za pridobivanje mišične mase in podrobneje opisala hipertrofijo. Podrobneje sem opisala somatotipe, ki jih poznamo ter se v nadaljevanju osredotočila na ektomorfni tip telesa. Predstavila sem prehrano ter prehranjevalne navade, ki se mi zdijo zelo pomemben del diplomskega dela. V preizkusu, ki sem ga sestavila, sta sodelovali dve osebi stari 23 in 25 let. Prikazala sem raznolike primere jedilnikov, ki sem jih sestavila za sodelujoča v preizkusu. S pridobljenim znanjem skozi vsa leta študija, prakse ter iskanjem literature sem sestavila treninge, katere sta preizkušanca izvajala štiri tedne ter z njimi dosegla ponazorjene rezultate v diplomskem delu. Preizkušanca sta ob tem pridobila na telesni teži, za čas preizkusa velik delež puste mišične mase ter izboljšala prehranjevalne navade in sam odnos do hrane. Skozi trenažni proces sta oba izboljšala fizično pripravljenost ter pridobila na moči.
Ključne besede: hipertrofija, somatotipi, moč, gibalna sposobnost, mišice
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 20
Celotno besedilo (5,71 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako treniranje do koncentrične odpovedi vpliva na razvoj repetitivne moči v potisku s prsmi. V raziskavi je sodelovalo deset posameznikov, starih 18–25 let. Repetitivna moč je bila merjena dvakrat, in sicer pred raziskavo in po njej. Na prvem treningu je bil izmerjen maksimum osmih ponovitev v obeh skupinah, da smo določili izhodiščno moč vsakega posameznika. V vseh sledečih trenažnih enotah smo spremljali napredek eksperimentalne skupine, ki je trenirala do odpovedi. Kontrolno skupino pa smo omejili na tri ponovitve 8-ponovitvenega maksimuma, izmerjenega na prvem treningu, in jim to fiksirali. Na zadnjem treningu smo spet izmerili maksimum osmih ponovitev obeh skupin in primerjali rezultate. Repetitivna moč je bila merjena s pomočjo vaje potiska s prsmi. Raziskava je potekala trideset dni, posamezna trenažna enota pa je potekala na pet dni. Ugotovljeno je bilo, da so posamezniki, ki so trenirali do odpovedi, imeli boljše adaptacije v razvoju repetitivne moči, kljub temu pa so posamezniki, ki niso trenirali do odpovedi, razvili tudi izboljšave v repetitivni moči. Obe skupini sta poročali o primerljivem občutku splošne izčrpanosti po treningu, eksperimentalna skupina pa je poročala tudi o večjem občutku utrujenosti takoj po maksimalni seriji.
Ključne besede: hipertrofija, koncentrična odpoved, repetitivna moč, potisk s prsmi
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 574; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako hipertrofija vpliva na eksplozivno moč nog. V raziskavi so sodelovali štirje trenirani posamezniki, stari 23 let. Eksplozivna moč nog je bila merjena dvakrat, in sicer prvič en teden pred začetkom raziskave in drugič en teden po koncu raziskave, merjena je bila s pomočjo sonožnega skoka v daljino z mesta. Raziskava je potekala štiri tedne, treningi so potekali trikrat tedensko. Sodelujoči so v raziskavi izvajali počep, ekstenzijo kolena, izpadni korak in mrtvi dvig. Ugotovljeno je bilo, da hipertrofija ni imela negativnega vpliva na eksplozivno moč nog.
Ključne besede: hipertrofija, eksplozivna moč, fitnes
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 864; Prenosov: 247
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Sodobni trendi, kot so industrializacija, ekonomski razvoj in globalizacija trgovskih tokov, so prispevali k hitrim spremembam življenjskega sloga in prehranjevalnih navad (Burgos et al., 2015). Zahodno dieto imenujemo tudi standardna ameriška prehrana. Zanjo sta značilna povečan vnos živil z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja ter pretirano uživanje rdečega mesa, rafiniranih žitaric in mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob (Odermatt, 2011). Zanimalo nas je, ali zahodna dieta, poleg tega da povzroča debelost, vpliva tudi na notranje organe, natančneje na trebušno slinavko. Trebušno slinavko, z drugim imenom pankreas, na histološki ravni sestavljajo tako eksokrine kot tudi endokrine žleze, zaradi česar ima dve popolnoma različni, a zelo komplementarni funkciji: i) proizvodnjo encimov, pomembnih pri prebavi hrane, in ii) izločanje hormonov, potrebnih za uravnavanje homeostaze glukoze in drugih energijsko bogatih molekul (Danielsson et al., 2014). V magistrski nalogi smo pokazali, da zahodna dieta vpliva na eksokrini del pankreasa. S svetlobno in z elektronske mikroskopijo smo ugotovili, da je v strukturi in ultrastrukturi tkiva veliko razlik. Na slikah svetlobne mikroskopije smo opazili, da so v tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto, vakuole v primerjavi s kontrolno skupino mnogo številnejše. Prav tako so bile v tkivu eksperimentalnih miši nekrotične celice in lipidne kaplje. V programu Python smo dokazali hipertrofijo celic pri tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto. Na podlagi rezultatov na ultrastrukturni ravni smo potrdili hipotezo, da je v eksokrinem delu trebušne slinavke miši, hranjenih z zahodno dieto, vidna avtofagija. V tkivu so bili vidni številni avtofagosomi, avtolizosomi, rezidualna telesa in avtofagne vakuole. Z elektronskim mikroskopiranjem acinarnih celic eksperimentalnih miši smo opazili tudi napihnjene mitohondrije. Mnogi izmed njih so bili v fazi razpada. To lahko povežemo z dejstvom, da so napihnjeni mitohondriji tudi ena od glavnih značilnosti nekrotične celične smrti (Niemann & Rohrbach, 2016).
Ključne besede: trebušna slinavka, zahodna dieta, hipertrofija, acinarna celica, tkivo
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1763; Prenosov: 157
Celotno besedilo (11,42 MB)