| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ugotavljanje zgodnjih napovednikov srčno- žilne ogroženosti pri otrocih z esencialno hipertenzijo
Andreja Štelcar, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija (AH) je ob aterosklerozi najpogostejša bolezen obtočil pri odraslih in predstavlja enega glavnih dejavnikov tveganja za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni. Z vse večjo pojavnostjo debelosti v populaciji otrok in mladostnikov je postala esencialna arterijska hipertenzija (EH) ena najpogostejših kroničnih bolezni tudi v otroški dobi. AH je povezana z nastankom poškodb hipertenzivnih tarčnih organov in s tem z nastankom srčno-žilnih bolezni. Čeprav se pri otrocih srčno-žilne bolezni v manifestni obliki redko pojavljajo, rezultati številnih raziskav kažejo, da se proces ateroskleroze začne že v otroštvu. To velja tudi za pojavljanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja, med katerimi je tudi AH, ki proces ateroskleroze pospešujejo. Da bi preprečili ali vsaj omilili nastanek srčno-žilnih bolezni, je pomembno pravočasno odkritje in zdravljenje bolezni oziroma zgodnjih sprememb. To še prav posebej velja za otroško populacijo, pri kateri so zato raziskave usmerjene v iskanje čim zgodnejših pokazateljev hipertenzivne poškodbe in prisotnosti drugih domnevnih srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Metode: V raziskavo smo vključili 100 otrok obeh spolov, ki so se zdravili na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, in smo jim trikrat zapored v različnih razmerah izmerili povišan krvni tlak (KT) ter ga nato potrdili s 24-urnim merjenjem KT ter postavili diagnozo EH. Kontrolno skupino otrok je sestavljalo 50 po spolu in starosti primerljivih zdravih otrok z normalnim KT. Opravili smo natančno anamnezo in klinični pregled, pri preiskovani skupini pa še pregled očesnega ozadja. Pri vsakem posamezniku smo izmerili telesno težo, telesno višino ter obseg pasu in bokov. Iz omenjenih meritev smo izračunali indeks telesne mase (BMI). Po standardnem postopku smo v krvi določili hemogram, reaktivni protein C (CRP), sečnino, kreatinin, sečno kislino, elektrolite, koncentracijo celokupnega holesterola, holesterola HDL, holesterola LDL, trigliceridov, krvnega sladkorja, homocisteina, apolipoproteina A1(apoA1) in B (apo B), lipoproteina (a), insulina in mikroalbumina v urinu. Adiponektin in leptin smo določali s kvantitativno sendvič imunoencimsko metodo, grelin pa po postopku kvantitativne sendvič ELISE. Za določitev fibrinogena smo uporabili modificirano metodo po Claussu. Inhibitor aktivatorja plazminogena (PAI-1) smo določili kromatografsko. Vsem otrokom smo opravili ultrazvočno meritev debline intime-medije (IMT) vratnih žil, ultrazvočno meritev mase levega prekata (LVM) in z aplanacijsko tonometrijo opravili meritev žilne kompliance (PWV). Rezultati: Med otroci z EH in kontrolno skupino smo ugotovili statistično značilne razlike v telesni teži (p < 0,001), obsegu pasu (p < 0,001), razmerju pas/boki (p < 0,001) in BMI (p < 0,001). Otroci z EH so imeli izrazito višje vrednosti holesterola LDL (p = 0,032), trigliceridov (p = 0,011), insulina (p < 0,001), sečne kisline (p = 0,002), krvnega sladkorja (p = 0,003) in nižje vrednosti holesterola HDL (p = 0,017) in apolipoproteina A1 (p = 0,008). Statistično pomembno razliko v adipokinih smo uspeli dokazati le za adiponektin (p < 0,010). Otroci z EH so imeli tudi višje vrednosti vseh morfoloških preiskav, a statistično pomembne razlike smo potrdili le za LVM (p < 0,001), debelino zadnje stene levega prekata (p < 0,001), debelino medprekatnega pretina (p < 0,003), IMT desno (p < 0,001), IMT levo (p < 0,001), medtem ko se skupini v vrednostih PWV nista statistično razlikovali. Kljub vsemu je imela skupina z EH statistično višje vrednosti nekaterih drugih posrednih znakov zmanjšane žilne kompliance, kot sta pulzni tlak v aorti (AoPP) (p < 0,001) in augmentacijski indeks korigiran za srčno frekvenco 75/min (Alx@HR 75) (p = 0,044).
Ključne besede: Esencialna hipertenzija, otrok, zgodnji napovedniki srčno - žilne ogroženosti, laboratorijski kazalci, morfološki kazalci
Objavljeno: 31.07.2017; Ogledov: 1147; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

3.
Vpliv 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini
Marija Petek Šter, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Podatki, pridobljeni s pomočjo 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka (24- NMKT), so pomembno dopolnilo k ambulantnim meritvam krvnega tlaka v diagnostiki hipertenzije in spremljanju zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvedba 24-NMKT vpliva na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini. Preiskovanci in metode: V raziskavo je bilo v 38 ambulantah družinske medicine vključenih 339 zaporednih bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki kljub kombinacijskemu zdravljenju niso dosegali ciljnih vrednosti. Bolniki so bili naključno razdeljeni v testno skupino, pri kateri smo izvedli 24-NMKT, ter kontrolno skupino, pri kateri preiskave nismo izvedli. Po 12 tednih smo ocenjevali učinek 24-NMKT na nadaljnje zdravljenje arterijske hipertenzije. Rezultati: Analizirali smo podatke za 339 bolnikov: 160 v testni in 179 v kontrolni skupini, ki so bili stari od 34 do 80 let (v povprečju 61,4 leta, SD 9,8 let) s povprečnim sistoličnim 159,2 (SD 12,5) mm Hg ter diastoličnim krvnim tlakom 92,1 (SD 8,7) mm Hg. Pri 45 (28,1 %) bolnikih smo z 24-NMKT ugotovili doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. Verjetnost za urejen krvni tlak je bila večja pri ženskah – razmerje obetov (OR) 5.445 (95-odstotni interval zaupanja 2,16–13,76) – ter pri bolnikih z nižjo vrednostjo srednjega arterijskega tlaka na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka – OR = 0.931 (95-odstotni interval zaupanja 0,84–0,97). Izvedba 24-NMKT ni vplivala na število s hipertenzijo povezanih obiskov v ambulanti (1,6 v testni, 1,7 v kontrolni skupini, p = 0,306), so bili pa bolniki v testni skupini redkeje izpostavljeni spreminjanju antihipertenzivnega zdravljenja (v testni v 52,5 %, v kontrolni v 66,5 %, p = 0,009). Zaključki: Učinek bele halje je pogosto prisoten pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, zdravljenih s kombinirano antihipertenzivno terapijo. 24-NMKT ne vpliva na pogostost obiskov v ambulanti, zmanjša pa verjetnost za spreminjanje antihipertenzivne terapije.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, spremljanje, zdravljenje z zdravili
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 915; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (120,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA PRI MLADOSTNIKU
Darja Milošič, 2014, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je ena najbolj razširjenih nenalezljivih kroničnih bolezni, ki skrajšajo življenjsko dobo. Je bolezen, ki ne povzroča težav, treba pa jo je zdraviti. Povzroča veliko zapletov, te pa lahko preprečimo s pravilno zdravstveno vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. V veliko pomoč nam je dobro poznavanje dejavnikov tveganja.
Ključne besede: Arterijska hipertenzija, mladostnik in arterijska hipertenzija, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1137; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (712,60 KB)

5.
Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le teh
Erika Pungerčar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano.
Ključne besede: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1417; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
Učinek bele halje pri ambulantnem merjenju krvnega tlaka
Dominika Peganc, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišče. V diplomskem delu smo predstavili učinek bele halje in hipertenzijo bele halje ter vpliv, ki ga imata pri obravnavi arterijske hipertenzije. Opisali smo stres in anksioznost ter ostale dejavnike, ki prispevajo k fenomenu bele halje. Namen raziskave je bil oceniti učinek bele halje in pri pacientih ugotoviti dejansko razliko v vrednostih krvnega tlaka in pulza izmerjenih pri zdravniku in medicinski sestri, upoštevajoč starost in spol. Nenazadnje smo želeli predstaviti tudi vlogo medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka. Metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi z uporabo strukturirane tabele, kamor smo vpisovali rezultate dveh merjenj krvnega tlaka, prvega s strani medicinske sestre, drugega s strani zdravnice. Sodelovalo je 50 pacientov Poliklinike Spera v Mariboru. Rezultati. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so bile višje, ko je meritve izvajala zdravnica. Vrednosti sistoličnega krvnega tlaka so bile povprečno višje za 9,9 mmHg (p < 0,000), vrednosti diastoličnega krvnega tlaka za 5,1 mmHg (p < 0,000), vrednosti pulza pa za 4,2 utripe/min (p < 0,000) v primerjavi z meritvami medicinske sestre. Klinično pomembna razlika med merjenji zdravnice in medicinske sestre se pri sistoličnem krvnem tlaku kaže pri 46 % pacientov, ki so pri merjenju s strani zdravnice dosegali vrednosti nad 10 mmHg, v primerjavi z meritvami medicinske sestre, pri merjenju diastoličnega krvnega tlaka pa se ta razlika kaže pri 12 % pacientov. Pri merjenju pulza pa je klinično pomembna razlika izražena pri 12 % pacientov, kjer se je pulz povečal za 9 udarcev/minuto ali več. Povišanje krvnega tlaka, predvsem sistoličnega krvnega tlaka, ko je meritve izvajala zdravnica, je bilo izrazitejše pri pacientih, starih 65 let ali več, razlika v vrednostih krvnega tlaka in pulza med spoli pa je sicer majhna, vendar izrazitejša pri ženskah. Sklep. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so višje, ko meritve izvaja zdravnik, zato je vloga medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka toliko bolj pomembna, saj skupaj s prepoznavanjem in upoštevanjem pojava učinka bele halje pripomore k ustrezni obravnavi arterijske hipertenzije.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, učinek bele halje, hipertenzija bele halje, merjenje krvnega tlaka, stres, medicinska sestra
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 2378; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (903,70 KB)

7.
Hipertenzija pri starejših osebah
Martina Dobrotić, 2014, diplomsko delo

Opis: Visok krvni tlak (arterijska hipertenzija) je najpogostejše srčno-žilno bolezensko stanje. Arterijska hipertenzija ima na zdravstveno stanje prebivalstva vsake razvite ali srednje razvite države na svetu ogromen vpliv. Doslej še ni uspelo zadovoljivo zmanjšati posledic te bolezni. Verjeten vzrok je neustrezno zdravljenje visokega krvnega tlaka. V diplomskem delu smo opisali krvni tlak, predstavili nevarnosti za povišan krvni tlak, dejavnike tveganja in posledice za nastanek krvnega tlaka. Opisali smo zdravstveno vzgojno delo in naloge diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju visokega krvnega tlaka. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili definicijo krvnega tlaka, kako ga merimo, epidemiologojo in etiologijo krvnega tlaka, dejavnike tveganja in posledice ter zdravljenje in preventivo arterijske hipertenzije. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Sodelovalo je 50 starostnikov Doma za starejše Šebrek. Rezultati raziskave: Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da veliko anketiranih ne živi zdravega načina življenja, upoštevajo navodila glede predpisane terapije, za spremembo življenskega sloga pa so pripravljeni narediti malo. Večina jih pozna simptome, ki se pojavijo pri visokem krvnem tlaku ter dejavnike tveganja, niso pa seznanjeni s posledicami visokega krvnega tlaka. Zato je zelo pomembna zdravstvena vzgoja in preventivno delo diplomirane medicinske sestre. Sklep: Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo ljudi o visokem krvnem tlaku lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi. Zato je preventivno delo diplomirane medicinske sestre pomembno.
Ključne besede: krvni tlak, arterijska hipertenzija, zdravstvena vzgoja, nezdrav način življenja, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1517; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
AMBULANTNO PREDPISOVANJE ANTIHIPERTENZIVOV IN KAKOVOST NADZORA ARTERIJSKE HIPERTENZIJE V SLOVENIJI
Marjetka Pal, 2014, doktorska disertacija

Opis: Arterijska hipertenzija (AH) je v razvitih državah kljub številnim ukrepom že desetletja eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja. Število objavljenih epidemioloških raziskav o prevalenci in kakovosti nadzora AH in njenih posledic v svetu je veliko. V Sloveniji je tovrstnih obsežnih epidemioloških raziskav sorazmerno malo. Osrednjo vlogo pri nadzoru AH v Sloveniji imajo specialisti družinske (splošne) medicine, zato smo v naši študiji ocenjevali, kakšna je kakovost nadzora AH v ambulantah družinske medicine v Sloveniji. Pri tem smo uporabili podatke, pridobljene v okviru projekta Kakovost v zdravstvu Slovenije. Končni vzorec je vključeval 18.260 bolnikov, ki so obiskovali zdravnika družinske medicine. Kot merilo ustreznega nadzora smo uporabili v veljavnih smernicah določene vrednosti: sistolični krvni tlak (SKT) < 140 mmHg in diastolični krvni tlak (DKT) < 90 mmHg. Ugotovili smo, da je bil ustrezen nadzor AH na celotnem vzorcu v obdobju 2002–2008 zelo dober (55,8 %), tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami in prejšnjimi slovenskimi študijami, v katerih redko poročajo o več kot 50-% ustreznem nadzoru. Razlogov za tako uspešen nadzor AH v Sloveniji je lahko več, med drugimi: sledenje smernicam, pogosta izobraževanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ozaveščanje bolnikov, uvedba nadzora kakovosti v slovenskem zdravstvu. Pri interpretaciji našega rezultata je potrebno upoštevati, da je naš vzorec vključeval samo tiste bolnike z AH, ki so obiskovali specialista družinske medicine in da ga kot takega ne moremo opredeliti kot popolnoma reprezentativnega za slovenski prostor. Dober nadzor AH je med drugim povezan tudi z ustreznim farmakološkim zdravljenjem. Bolniki z AH imajo pogosto pridružene druge kronične bolezni. Običajno jemljejo več zdravil sočasno, kar lahko pogosteje vodi v težave, povezane z zdravili, med katere sodijo tudi neželene interakcije zdravil. V drugem delu disertacije smo zato proučevali število potencialno klinično pomembnih interakcij antihipertenzivov z drugimi zdravili na vzorcu 453.871 bolnikov, ki so v letu 2010 v Sloveniji vsaj enkrat prejeli antihipertenziv. Vir podatkov je bila podatkovna zbirka Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o ambulantno predpisanih zdravilih v letu 2010 za področje celotne Slovenije. Za izbiro parov zdravil, ki potencialno vstopajo v interakcije, smo uporabili dve podatkovni zbirki (plačljivo Lexi-Interact in prosto dostopno Drug Interactions Checker; DIC) ter knjižno obliko Stockley’s Drug Interactions (Stockley). Z izbranimi kriteriji smo identificirali 1.561 tovrstnih parov zdravil, katerih sočasna uporaba je kontraindicirana ali tvegana in je zato potrebna prilagoditev odmerjanja, sprememba terapije in spremljanje bolnika. Kontraindicirane interakcije tipa X po Lexi-Interact so bile v intervalu +/- 30 dni izdane v 16.315 primerih, kontraindicirane interakcije po Stockley pa v 1.010 primerih. Kombinacije zdravil, ki so najpogosteje vstopale v kontraindicirane interakcije po Lexi-Interact ali Stockley, so bile: (i) nespecifični antagonist na adrenergičnih receptorjih β in agonist na adrenergičnih receptorjih β2, (ii) dva antagonista na adrenergičnih receptorjih α, (iii) indapamid in kvetiapin, (iv) verapamil ali diltiazem in amjodaron, (v) nimodipin in karbamazepin, (vi) aliskiren in verapamil ter (vii) lerkanidipin in ciklosporin. Pogostnost ugotovljenih potencialnih interakcij glede na terapevtsko podskupino zdravil (po anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikaciji-ATC) se pri izdaji v istem dnevu ali v intervalu +/- 30 dni ni bistveno razlikovala in se je zmanjševala v naslednjem vrstnem redu: diuretiki (C03), zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09), antagonisti na adrenergičnih receptorjih β (C07), zaviralci napetostno odvisnih kalcijevih kanalov (C08) in antihipertenzivi (C02). Rezultati naše študije so nekoliko osvetlili uspešnost nadzora AH v ambulantah družinske medicine in pojavnost potencialnih interakcij antihiperte
Ključne besede: arterijska hipertenzija, nadzor kakovosti v zdravstvu, antihipertenzivi, interakcije med zdravili, farmakoepidemiologija
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 2342; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

9.
Vpliv telesne aktivnosti na optimalno urejen krvni tlak mladostnika
Tanja Šiško, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Telesna aktivnost ima številne ugodne učinke na naše telo in je v kombinaciji s pravilnim, zdravim načinom prehranjevanja in zdravim načinom življenja prav gotovo naložba, ki se nam obrestuje. V svetu in tudi v Sloveniji je število prekomerno prehranjenih mladostnikov in otrok v porastu, debelost pa je eden od dejavnikov tveganja za razvoj arterijske hipertenzije ter bolezni srca in ožilja, na katerega imamo vpliv in seveda lahko preprečimo, da bi se sploh razvila. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer smo s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavili oblike telesne vadbe, ki lahko vplivajo na optimalno urejeno arterijsko hipertenzijo pri mladostniku, dejavnike tveganja za razvoj srčno žilnih bolezni ter vlogo medicinske sestre v referenčni ambulanti ter v internistični in kardiološki ambulanti. Sklep. Ugotovili smo, da je v obravnavi mladostnikov z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji tako kot v Evropskem združenju za hipertenzijo v rabi ameriška klasifikacija hipertenzije. Prav tako smo potrdili, da ima redna telesna aktivnost v obdobju mladostništva ugoden vpliv na znižanje krvnega tlaka, omogoča lažje nadzorovanje telesne teže, zmanjšuje stres, izboljšuje mišično moč in vzdržljivost, vpliva na čvrstost kosti in mišic in nenazadnje pozitivno vpliva na mladostnikovo samopodobo.
Ključne besede: Arterijska hipertenzija, telesna aktivnost, mladostnik in arterijska hipertenzija, zdravstvena vzgoja, referenčna ambulanta.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1578; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (322,05 KB)

10.
VLOGA ELEKTIVNEGA TRANSJUGULARNEGA INTRAHEPATIČNEGA PORTOSISTEMSKEGA ODVODA (TIPS) PRI PREPREČEVANJU PONOVNIH KRVAVITEV IZ VARIC POŽIRALNIKA IN ŽELODCA PRI BOLNIKIH S PORTALNO HIPERTENZIJO
Peter Popović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Krvavitev iz raztrganih varic požiralnika in želodca je najpogostejši zaplet portalne hipertenzije. Združena je z visoko umrljivostjo ob prvi krvavitvi in pogostih ponovnih krvavitvah pri bolnikih, ki jo preživijo. Z rezultati raziskav, ki so bile narejene pri bolnikih z akutno krvavitvijo iz raztrganih varic požiralnika in želodca, so bila sprejeta priporočila, da se programski transjugularni intrahepatični portosistemski odvod (TIPS) uporablja pri preprečevanju ponovnih krvavitev iz raztrganih varic požiralnika in želodca le v primeru, ko je medikamentozno in endoskopsko zdravljenje (EZ) neuspešno. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je uporaba programskega TIPS v primerjavi z EZ v kombinaciji z neselektivnimi zaviralci adrenergičnih receptorjev (NSBB) smiselna pri vseh bolnikih s portalno hipertenzijo in ponovnimi krvavitvami iz raztrganih varic ali le pri posameznih bolnikih z visoko stopnjo ogroženosti. Bolniki in metode: V raziskavo smo vključili 126 bolnikov s portalno hipertenzijo in ponovnimi krvavitvami iz raztrganih varic požiralnika in želodca. 70 bolnikov smo zdravili s programskim TIPS, 56 bolnikov pa z endoskopskimi metodami v kombinaciji z NSBB. Bolnike, ki smo jih zdravili s programskim TIPS, smo vključili v raziskavo ob izvedbi posega, v povprečju 35 dni od zadnje varikozne krvavitve. Bolnike v skupini EZ smo vključili v raziskavo 30 dni po zadnji krvavitvi, po uspešnem medikamentoznem in endoskopskem zdravljenju. Rezultati: V skupini bolnikov, zdravljenih s TIPS, je 21,4 % bolnikov ponovno krvavelo iz raztrganih varic, v skupini bolnikov, zdravljenih z EZ, pa 66,1 % bolnikov. Razlika med skupinama je statistično značilno pomembna (p = 0,001; χ2 test). Na novo nastalo jetrno encefalopatijo ali poslabšanje že obstoječe je imelo 21,4 % bolnikov, zdravljenih s TIPS in 10,7 % bolnikov, zdravljenih z EZ. Razlika ni statistično značilno pomembna (p = 0,150; χ2 test). V skupini s TIPS je 10 % bolnikov umrlo zaradi ponovne krvavitve iz raztrganih varic, v skupini EZ pa 28,6 %. Razlika je statistično značilno pomembna (p = 0,086; χ2 test). Enoletno, dvoletno in petletno preživetje bolnikov, zdravljenih s TIPS in EZ, je 85 % proti 83 %; 73 % proti 67 % in 41 % proti 35 %. Razlika ni statistično značilna (p = 0,392; χ2 test). Preživetje bolnikov s stopnjo jetrne okvare Child A je enako v obeh skupinah, za stopnji Child B in Child C pa boljše v skupini TIPS. Dvoletno in petletno preživetje bolnikov s stopnjo jetrne okvare Child B v skupini TIPS je 80 % in 41 % ter 67 % in 24 % v skupini EZ. Neodvisna napovedna dejavnika preživetja ne glede na način zdravljenja sta stopnja jetrne okvare Child C in starost nad 60 let, v skupini TIPS pa še izhodiščni portalni tlak nad 40 mmHg. Povprečen čas sledenja bolnikov v skupini TIPS je bil 47 mesecev (razpon; 2–194 mesecev) in v skupini EZ 40 mesecev (razpon; 1–168 mesecev). Zaključek: Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni s programskim TIPS, je tveganje za ponovno krvavitev iz raztrganih varic in za smrtnost zaradi ponovne krvavitve statistično pomembno manjše kot pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z EZ. Bolniki s stopnjo jetrne okvare Child B, zlasti mlajši od 60 let in z izhodiščnim portalnim tlakom pod 40 mmHg, potrebujejo zgodnje zdravljenje s programskim TIPS.
Ključne besede: portalna hipertenzija, varice požiralnika in želodca, ponovne krvavitve iz varic, endoskopsko zdraljenje, programski transjugularni intrahepatični portosistemski odvod.
Objavljeno: 06.03.2013; Ogledov: 2646; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (11,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici