| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Maksimalne resonantne množice benzenoidnih sistemov in hiperkocke njihovih resonančnih grafov
Bojana Robič, 2016, diplomsko delo

Opis: Glavno področje diplomskega dela je poiskati povezavo med maksimalnimi resonantnimi množicami benzenoidnega sistema in podgrafi resonančnega grafa, ki so maksimalne hiperkocke. Tema diplomskega dela se navezuje na področje kemijske teorije grafov, zato so v prvem delu predstavljeni osnovni pojmi in definicije kemijske teorije grafov. V drugem delu so obravnavani osnovni pojmi benzenoidnih sistemov in njihovih grafov, Kekuléjeve strukture in Clarove formule benzenoidnega sistema ter prikaz Clarovih formul z resonantnimi množicami. Resonančni grafi benzenoidnih sistemov so predstavljeni v tretjem delu. Zadnje poglavje je posvečeno obravnavi podgrafov resonančnega grafa benzenoidnega sistema ter povezavi med maksimalnimi resonantnimi množicami benzenoidnega sistema in podgrafi resonančnega grafa, ki so maksimalne hiperkocke. Glavni rezultat kaže na to, da je število Clarovih formul benzenoidnega sistema G enako številu podgrafov resonančnega grafa R(G), izomorfnih Cl(G)-dimenzionalnim hiperkockam, kjer oznaka Cl(G) označuje Clarovo število benzenoidnega sistema G.
Ključne besede: benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, popolno prirejanje, Clarova formula, Clarovo število, resonantna množica, maksimalna resonantna množica, resonančni graf, hiperkocka
Objavljeno v DKUM: 03.03.2016; Ogledov: 1546; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
On the remoteness function in median graphs
Kannan Balakrishnan, Boštjan Brešar, Manoj Changat, Wilfried Imrich, Sandi Klavžar, Matjaž Kovše, Ajitha R. Subhamathi, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Profil grafa ▫$G$▫ je poljubna neprazna multimnožica vozlišč iz ▫$G$▫. Pripadajoča funkcija oddaljenosti priredi vsakemu vozlišču iz ▫$V(G)$▫ vsoto razdalj do vozlišč iz profila. Najprej so dobljene nekatere uporabne lastnosti funkcije oddaljenosti na hiperkockah, nato pa je funkcija oddaljenosti obravnavana na poljubnih medianskih grafih glede na njihove izometrične vložitve v hiperkocke. V posebnem je najdena povezava med vozlišči medianskega grafa ▫$G$▫, katerega funkcija oddaljenosti je največja (antimedianska množica v ▫$G$▫), z antimediansko množico pripadajoče hiperkocke. Medtem ko je za lihe profile antimedianska množica neodvisna množica, ki leži na strogem robu medianskega grafa, obstajajo medianski grafi, v katerih določeni sodi profili porajajo konstantno funkcijo oddaljenosti. Take medianske grafe karakteriziramo na dva načina: kot grafe, katerih periferna transverzala je 2, in kot grafe z geodetskim številom 2. Nazadnje predstavimo algoritem, ki za dani graf ▫$G$▫ z ▫$n$▫ vozlišči in ▫$m$▫ povezavami v času ▫$O(m log n)$▫ odloči, ali je ▫$G$▫ medianski graf z geodetskim številom 2.
Ključne besede: hiperkocka, medianski graf, medianska množica, funkcija oddaljenosti, geodetsko število, periferna transverzala, median graph, median set, remoteness function, geodetic number, periphery transverzal, hypercube
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1297; Prenosov: 144
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Partial cubes are distance graphs
Melita Gorše Pihler, Janez Žerovnik, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Chatrand, Kubicki in Schultz [Aequationes Math. 55 (1998) 129-145] so postavili domnevo, da so vsi dvodelni grafi razdaljni grafi. V tem članku pokažemo, da so vsi grafi podmnožice dvodelnih grafov, in sicer delne kocke, razdaljni grafi.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razdaljni graf, delna kocka, hiperkocka, izometrični podgraf, vložitev, mathematics, graph theory, distance graph, partial cube, hypercube, isometric subgraph, embedding
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1432; Prenosov: 159
URL Povezava na celotno besedilo

4.
On the role of hypercubes in the resonance graphs of benzenoid graphs
Khaled Salem, Sandi Klavžar, Ivan Gutman, 2006, drugi znanstveni članki

Opis: The resonance graph ▫$R(B)$▫ of a benzenoid graph ▫$B$▫ has the perfect matchings of ▫$B$▫ as vertices, two perfect matchings being adjacent if their symmetric difference forms the edge set of a hexagon of ▫$B$▫. A family ▫$mathscr{P}$▫ of pair-wise disjoint hexagons of a benzenoid graph ▫$B$▫ is resonant in ▫$B$▫ if ▫$B -- mathscr{P}$▫ contains at least one perfect matching, or if ▫$B -- mathscr{P}$▫ is empty. It is proven that there exists a surjective map ▫$f$▫ from the set of hypercubes of ▫$R(B)$▫ onto the resonant sets of B such that a ▫$k$▫-dimensional hypercube is mapped into a resonant set of cardinality ▫$k$▫.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, benzenoidni graf, popolno prirejanje, resonančni graf, hiperkocka, mathematics, graph theory, benzenoid graph, perfect matching, resonance graph, hypercube
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1589; Prenosov: 79
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Embedding of complete and nearly complete binary trees into hypercubes
Aleksander Vesel, 2010

Opis: A new simple algorithm for optimal embedding of complete binary trees into hypercubes as well as a node-by-node algorithm for embedding of nearly complete binary trees into hypercubes are presented.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, vložitev, hiperkocka, algoritem, mathematics, graph theory, embedding, complete binary tree, hypercube, algorithm
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1222; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Partial cubes are distance graphs
Melita Gorše Pihler, Janez Žerovnik, 2005

Opis: Chatrand, Kubicki in Schultz [Aequationes Math. 55 (1998) 129-145] so postavili domnevo, da so vsi dvodelni grafi razdaljni grafi. V tem članku pokažemo, da so vsi grafi podmnožice dvodelnih grafov, in sicer delne kocke, razdaljni grafi.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razdaljni graf, delna kocka, hiperkocka, izometrični podgraf, vložitev, mathematics, graph theory, distance graph, partial cube, hypercube, isometric subgraph, embedding
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1435; Prenosov: 112
URL Povezava na celotno besedilo

7.
On cubic and edge-critical isometric subgraphs of hypercubes
C. Paul Bonnington, Sandi Klavžar, Alenka Lipovec, 2002

Opis: Predstavljene so vse kubične delne kocke do 30 točk in vse po povezavah kritične delne kocke do 14 točk. Seznama sta bila potrjena z računalniškim iskanjem. Konstruirane so tudi netrivialne kubične delne kocke na 36, 42 in 48 točkah.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, delna kocka, hiperkocka, kubični graf, računalniško iskanje, mathematics, graph theory, partial cube, hypercube, cubic graph, computer searching
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1207; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

8.
CLAROVE FORMULE BENZENOIDNEGA SISTEMA IN RESONANČNI GRAF
Nina Pomberg, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Clarove formule benzenoidnega sistema in resonančni graf je obravnavana tematika iz področja kemijske teorije grafov. Diplomsko delo obravnava povezavo med Clarovimi formulami Kekulejevega benzenoidnega sistema in maksimalnimi hiperkockami pripadajočega resonančnega grafa. Na začetku so predstavljeni osnovni pojmi in definicije teorije grafov. V nadaljevanju so obravnavani benzenoidni ogljikovodiki in njihova grafična reprezentacija v obliki benzenoidnih sistemov. Obravnavane so Kekuléjeve strukture in Clarove formule benzenoidnega sistema ter predstavitev Clarovih formul z resonantnimi množicami. V osrednjem delu so obravnavani resonančni grafi benzenoidnega sistema, njihovi podgrafi, ki so izomorfni k-dimenzionalnim hiperkockam, ter povezava med Clarovimi formulami Kekuléjevega benzenoidnega sistema in maksimalnimi hiperkockami pripadajočega resonančnega grafa. Končna ugotovitev kaže na to, da je število Clarovih formul Kekuléjevega benzenoidnega sistema B enako številu podgrafov pripadajočega resonančnega grafa R(B), ki so izomorfni Cl(B)-dimenzionalni hiperkocki, kjer Cl(B) označuje Clarovo število danega benzenoidnega sistema.
Ključne besede: benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, 1-faktor, Clarova formula, Clarovo število, resonantna množica, resonančni graf, hiperkocka
Objavljeno v DKUM: 17.09.2012; Ogledov: 2281; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Igre s klobuki
Inga Rajtman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta najprej predstavljeni dve osnovni igri s klobuki, in sicer Ebertova igra s klobuki in igra s klobuki v vrsti ter njune različice skupaj z rešitvami. Obe igri sta igri enega ali več igralcev, pri kateri morajo igralci na podlagi informacij o barvah soigralčevih klobukov, ugotoviti barvo svojega klobuka. V nadaljevanju sledi obravnava Nove igre s klobuki v vrsti, ki je kombinacija obeh prej omenjenih iger. Pri tej igri je obravnavana tudi optimalna strategija igre, katere dokaz temelji na kombinatoričnih situacijah. V zadnjem delu je kot zanimivost predstavljen še drugačen pristop k igri z uporabo teorije grafov, oziroma natančneje, z uporabo hiperkock.
Ključne besede: igre s klobuki, optimalna strategija, Hammingova koda, hiperkocka
Objavljeno v DKUM: 28.06.2011; Ogledov: 3256; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (209,21 KB)

10.
DISKRIMINATORNE KODE V DVODELNIH GRAFIH
Denis Kolarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V uvodnem poglavju predstavimo osnovne definicije iz teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju in povemo še nekaj o kodah v grafih. V naslednjem poglavju definiramo diskriminatorne kode, podamo nekaj primerov in dokažemo spodnjo in zgornjo mejo za moč minimalne diskriminatorne kode izražene glede na število atributov. V tretjem poglavju pokažemo povezavo med diskriminatornimi in identifikacijskimi kodami v hiperkockah. V četrtem poglavju obravnavamo diskriminatorne kode v drevesih in opišemo algoritem linearne časovne zahtevnosti glede na število vozlišč drevesa, ki za dano drevo poišče minimalno diskriminatorno kodo v drevesu in njegovo delovanje prikažemo na primeru. V zadnjem poglavju podamo za vnaprej podano število atributov konstrukcijo dvodelnih ravninskih grafov brez dvojčkov, ki imajo največje število posameznikov in pokažemo povezavo z ravninskimi triangulacijami.
Ključne besede: identifikacijska koda, diskriminatorna koda, dvodelni graf, posameznik, atribut, hiperkocka, drevo, algoritem, ravninski graf
Objavljeno v DKUM: 22.10.2010; Ogledov: 2959; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (626,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici