| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kvantitativno sproščanje in helikopterski denar kot ukrepa centralne banke v krizi
Manca Lukan, 2018, diplomsko delo

Opis: Svetovno gospodarstvo je bilo leta 2007 v finančni krizi, kar je privedlo do njegove stagnacije. Države so se poizkušale rešiti iz te krize tudi tako, da so centralne banke Japonske, ZDA, Velike Britanije in evroobmočja uvedle ukrepe kvantitativnega sproščanja, da bi spodbudile gospodarstvo. Kvantitativno sproščanje je v omenjenih državah vidno povečalo likvidnost, ni pa doseglo želenega cilja, tj. spodbuditve agregatnega povpraševanja. Zatorej je zopet oživela ideja o ukrepu helikopterskega denarja, ki pa v izbranih državah centralnih bank ni bil uporabljen. Sicer pa je opredeljen kot možna alternativa kvantitativnemu sproščanju. V diplomski nalogi smo predstavili ukrepa kvantitativnega sproščanja in helikopterskega denarja, njihov nastanek, vsebino in pričakovane učinke ter jih primerjali med seboj. Metodo kvantitativnega sproščanja in helikopterskega denarja spremljajo tveganja, zato bomo le ta opredelili. Centralna banka lahko izgubi denar, kar pomeni, da ga bodo morali v obliki višjih davkov v prihodnosti plačati davkoplačevalci, če se ustvari preveč denarja, pa se lahko tudi razvrednoti valuta, kar lahko ob povratku gospodarske rasti povzroči previsoko inflacijo ali celo hiperinflacijo. Predstavili smo programe kvantitativnega sproščanja na Japonskem, ZDA, Veliki Britaniji in evroobmočju. Nato smo te navedene države primerjali med seboj in na ta način ugotovili njihovo uspešnost. Na podlagi študije »Capital Economics« je kvantitativno sproščanje na primerih Japonske, ZDA in Velike Britanije vplivalo na povečanje primarnega denarja, medtem ko ni povzročil bistvenega povečanja širših denarnih agregatov. Angleška in ameriška banka sta prek kvantitativnega sproščanja z obsežnimi nakupi dolgoročnih državnih in podjetniških vrednostnih papirjev v svoja gospodarstva vbrizgavala ogromne količine denarja. Leta 2015 je program odkupovanja začela tudi Evropska centralna banka. Programi kvantitativnega sproščanja centralnih bank so večinoma pripomogli k dvigu finančnega premoženja, predvsem vrednosti delniških naložb, ter hkrati oslabili menjalni tečaj. Za uresničitev te ideje bi morali sodelovati tako fiskalna kot monetarna politika. Preko fiskalne politike bi vlada v obliki socialnih transferjev dodelila denar ljudem ali znižala davke tistim z najnižjimi dohodki, ki običajno ves dohodek takoj potrošijo, monetarna politika pa bi to financirala preko kvantitativnega sproščanja. Glede na izbiro med obema ukrepoma je metoda kvantitativnega sproščanja v bistvu boljša. Če povzamemo, lahko rečemo, da kvantitativno sproščanje predstavlja izreden ukrep za spodbuditev gospodarstva in zagotovitev cenovne stabilnosti.
Ključne besede: gospodarstvo, finančna kriza, ukrepi, kvantitativno sproščanje, helikopterski denar, hiperinflacija.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2018; Ogledov: 1688; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici