Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

ODRASLI BOLNIKI Z MOTNJO POMANJKLJIVE POZORNOSTI S HIPERAKTIVNOSTJO (ADHD): SOOČANJE Z VSAKODNEVNIMI OBREMENITVAMI
Jelena Milić, 2016, magistrsko delo

Opis: Motnja pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je ena izmed najbolj pogostih psihiatričnih motenj med otroki in mladostniki. Kljub nekdanjemu prepričanju, da je ADHD značilen za mlajšo populacijo, je danes znano, da mnogi njegovi simptomi s starostjo ne izvenijo. Znaki se v odrasli dobi kažejo v nekoliko drugačni obliki: kot nenehen notranji nemir, impulzivno reagiranje in težave z ohranjanjem pozornosti. Primanjkljaji v pozornosti, nadzoru impulzov in socialnih interakcijah pri odraslih z ADHD-jem vodijo v disfunkcije na več življenjskih področjih. Zaradi omenjenih simptomov bolniki z ADHD-jem pogosto ne dosežejo svojega polnega potenciala. ADHD ne vpliva torej zgolj na življenje bolnika, temveč ga pomembno ovira na učnem, socialnem in delovnem področju, pogoste pa so tudi težave s samopodobo. Skozi magistrsko delo smo spoznali in podrobno preučili značilnosti odraslih bolnikov z ADHD-jem, na kakšen način vplivajo simptomi na njihovo vsakdanje življenje in s kakšnimi obremenitvami se soočajo. Prav tako smo spoznali različne oblike pomoči in podpore odraslim z ADHD-jem. V emipirčnem delu smo s pomočjo vprašalnika skušali ugotoviti, katere so najpogostejše težave, s katerimi se soočajo odrasli z ADHD-jem. Zaradi premajhnega vzorca sicer nismo mogli izpostaviti najbolj pogostih težav, vseeno pa smo uspeli opozoriti na prisotnost različno pomembnih težav, s katerimi se morajo bolniki vsakodnevno soočati. Ena izmed pomembnih ugotovitev magistrskega dela je, da so udeleženci označili vsaj eno postavko na prav vseh področjih, kar nakazuje na resnost in pomembnost posledic, ki jih povzročajo simptomi.
Ključne besede: ADHD pri odraslih, motnje pozornosti, hiperaktivnost, impulzivnost, posledice simptomov ADHD-ja
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 7454; Prenosov: 866
Celotno besedilo (1,29 MB)

Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom
Nastasija Hozjan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom obravnava družino, ki ima otroka obolelega za Angelmanovim sindromom in pridruženim albinizmom, epilepsijo, hiperaktvnostjo in avtizmom. Namen je predstaviti življenje obolele 9-letne deklice, upoštevaje 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela. Uporabili smo induktivni in deduktivni pristop. Informacije smo pridobili z intervjujem staršev obolele deklice in z opazovanjem deklice na njenem domu. Intervju smo nato vsebinsko analizirali. Podatke smo obdelali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Dobljeni podatki so bili uporabljeni zgolj za namen raziskave. Rezultati. Ugotovili smo, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju otroka s posebnimi potrebami, saj deklica z Angelmanovim sindromom potrebuje pomoč staršev pri večini osnovnih življenjskih aktivnosti: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju, komunikacija in učenje, razvedrilo in rekreacija. Vloga medicinske sestre je predvsem zdravstveno-vzgojna in vzpodbujevalna. Sklep. V zdravstveni negi je zelo pomembno sodelovanje staršev, saj le uspešno sodelovanje med starši in zdravstvenimi delavci tvori celoto za uspešno integracijo otrok s posebnimi potrebami v družbo. Starši, ki imajo otroka obolelega za Angelmanovim sindromom, ga morajo spremljati vse življenje, ga vzpodbujati, motivirati ter mu nuditi pomoč v aktivnostih, ki jih sam ni zmožen opravljati. Starši potrebujejo pomoč in nasvete zdravstvenih delavcev, podporo, motivacijo ter spodbudo.
Ključne besede: zdravstvena nega, otrok, konceptualni model Virginije Henderson, Angelmanov sindrom, albinizem, epilepsija, hiperaktivnost, avtizem, študija primera.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 4159; Prenosov: 971
Celotno besedilo (588,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh