1. Higiena spanja zdravstvenih delavcev zaposlenih v večizmenskem deluGlorija Drobec, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Posledice nespečnosti se odražajo na posameznikovem življenju v službi in doma.
Najpogostejše posledice večizmenskega dela v zdravstvu so motnje spanja. Posledice
slabe spalne higiene vplivajo na duševno in fizično zdravje posameznika. Namen
zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je higiena spanja zdravstvenih delavcev
zaposlenih v večizmenskem delu.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela je bil izveden sistematičen pregled literature v
mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline in Google Schoolar. Uporabljena je
bila opisna metoda dela. Glede na izbrani iskalni niz in vključitvene kriterije je bilo v
analizo vključenih trinajst znanstvenih virov. Za analizo je bila uporabljena analiza
vsebine.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je motnja spanja najpogostejša težava izmenskih
delavcev. K temu se pridružujejo kronične bolezni in duševne motnje. Z vsebinsko
analizo sta bili oblikovani dve glavni temi: posledice slabe higiene spanja in skrb za
higieno spanja. Nereden ritem spanja vodi do slabe higiene spanja in povzroča
dolgotrajne posledice pri izmenskih delavcih. Prilagoditve ljudi na izmensko delo se
razlikujejo glede na spol, starost in tudi na kronotip, ki ga ima posameznik.
Razprava in zaključek: Za vsakega izmenskega delavca v zdravstvu je pomembno, da
ohranja kvaliteto dela, kar je zaradi zaporednih nočnih izmen težko. Higiena spanja je
tako po ugotovitvah slaba.
Ključne besede: kakovost spanja, higiena spanja, spalno okolje, zdravstveni delavci, izmensko delo
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (815,55 KB) |
2. Odnos med akademskim stresom in pomanjkanjem spanja ter njuna povezava z (ne)zmožnostjo čustvene regulacije : magistrsko deloAjda Mlakar, 2022, magistrsko delo Opis: Znano je, da so zaznani stres, spanje in čustvena regulacija medsebojno povezani konstrukti – stresne okoliščine poslabšajo kakovost in zmanjšajo količino spanja, pomanjkanje le-tega vodi v pogostejšo uporabo nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije; v splošnem pa vse omenjeno zmanjšuje kakovost vsakodnevnega življenja zaradi utrujenosti in morebitnega pojava depresivno-anksioznih simptomov. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna je povezava med količino in kakovostjo spanja ter zmožnostjo uporabe strategij čustvene regulacije kot odgovor na stresne dražljaje iz okolja. 30 študentov (96,70 % žensk) je trikrat – pred in med izpitnim obdobjem ter po njem – odgovorilo na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti in količine spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), za oceno uporabe različnih strategij čustvene regulacije Vprašalnik kognitivne emocionalne regulacije (CERQ) ter za oceno zaznanega stresa Lestvico zaznanega stresa (PSS). Ob prvem merjenju nas je zanimal tudi pojav depresivno-anksioznih simptomov, kar smo preverjali z Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa (DASS-21), kronotip, za kar smo uporabili Vprašalnik jutranjosti – večernosti (MEQ), in higiena spanja, merjena z Indeksom higiene spanja (SHI). Glavna ugotovitev naše raziskave je, da je kakovost spanja negativno povezana s pogostostjo uporabe nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije ter da je spanje v stresnih situacijah krajše in manj kakovostno. Dodatno smo ugotovili tudi, da trendi nakazujejo povečano ruminacijo, katastrofiziranje, obtoževanje drugih in samoobtoževanje v stresnih situacijah. S kakovostjo spanja in zaznanim stresom je povezan tudi kronotip, in sicer posamezniki z večernim kronotipom poročajo o več zaznanega stresa in slabši kakovosti spanja kot jutranji kronotipi. Potrdili pa smo tudi dosedaj že znane navedbe, da higiena spanja pozitivno napoveduje njegovo kakovost. Navedene ugotovitve so lahko, kljub manku statistične pomembnosti, izhodišče za nadaljnje raziskovanje področja spanja in čustvene regulacije, še posebej v povezavi z akademskimi in delovnimi obremenitvami posameznikov. Izsledki naše raziskave potrjujejo, da zaznani stres neugodno vpliva na spanje in duševno zdravje študentov, zato želimo spodbuditi tudi nastanek smernic in predpisov, ki bi pripomogli k njihovi razbremenitvi, izboljšanju kakovosti spanja in konstuktivnejšemu spopadanju s stresnimi situacijami.
Ključne besede: akademski stres, količina in kakovost spanja, strategije čustvene regulacije, higiena spanja, kronotip spanja
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 1204; Prenosov: 527
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. Značilnosti spanja študentov v obdobju uradno razglašene epidemije Covid-19 v Sloveniji: vloga spalne higieneVesna Vrečko Pizzulin, 2020, magistrsko delo Opis: Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 je spomladi 2020 v Sloveniji ogrozila javno zdravje in zaradi ukrepov za zamejitev širitve virusa povzročila nepričakovano spremembo življenja in delovanje posameznikov. Namen naloge je bil proučiti: 1) spanje študentov v Sloveniji v času prvega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19, 2) ali higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja med študenti v času epidemije. Raziskava, v kateri je sodelovalo 541 študentov, je bila sestavljena iz prečne (N = 541) in dnevniške študije (n = 35). Udeleženci (80 % žensk, 18,9 % moških, 0,2 % neopredeljeno; povprečna starost 22,08 let, razpon 19–29) so v prečni študiji odgovorili na sklop z zdravjem in spremembo spanja povezanih vprašanj ter na Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Indeks higiene spanja (SHI). V dnevniški študiji pa so 9 dni zaporedoma izpolnjevali dnevnik spanja. Rezultati so pokazali, da so študentje v času epidemije spali povprečno 7,5 ur, poročali so o izboljšanju, poslabšanju ali ohranitvi dolžine spanja, urejenosti ritma budnosti – spanja, kakovosti spanja in dnevnih počitkov; urejenost ritma budnosti – spanja je vidik, ki je utrpel največje poslabšanje med študenti. Udeleženci, ki so poročali o poslabšanju ali skrajšanju, v katerem od omenjenih vidikov, so izkazovali statistično značilno slabšo higieno spanja, splošno kakovost spanja in višjo depresivno, stresno in anksiozno simptomatiko v primerjavi z udeleženci, ki o poslabšanju niso poročali. Hkrati so rezultati multiple regresije pokazali, da higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja. Prispevek kaže, da so študentje v času epidemije COVID-19 doživeli tako pozitivne kot negativne spremembe v spanju. Med drugim smo osvetlili ranljivost posameznikov, ki so poročali o poslabšanju spanja ter izpostavili, da bi higiena spanja lahko bila možna veljavna intervenca za dosego zdravega spanja med študenti v času epidemije.
Ključne besede: spanje, COVID-19, higiena spanja, študenti, sprememba spanja
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1641; Prenosov: 405
Celotno besedilo (1,47 MB) |
4. Motnje spanja pri starejšihKatja Lebar, 2020, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Motnje spanja so v primerjavi z vsemi drugimi starostnimi skupinami pogostejše pri starejših. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti spalne navade – težave, ki se pojavljajo pri spanju starejših, ter kakovost življenja starejših.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi je sodelovalo 200 starejših prebivalcev iz pomurske regije. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena vprašalnika PSQI in WHOQOL-BREF. Raziskava je potekala od julija do decembra 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics. Za testiranje hipotez smo uporabili metode inferenčne statistike.
Rezultati: Rezultati kažejo, da več kot polovica starejših (60,5 %) ocenjuje spanje v zadnjem mesecu kot dokaj dobro. Ugotovljeno je bilo, da starejši s težavami s spanjem v povprečju niso niti zadovoljni niti nezadovoljni ( = 3,21, s = 0,809) s svojim zdravjem, prav tako niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s svojo zmožnostjo izvajanja dnevnih življenjskih aktivnosti ( = 3,40; s = 0,879), imajo pa večinoma dovolj energije za vsakodnevno življenje ( = 3,47; s = 0,884). Ugotovljene so bile razlike v zadovoljstvu z zdravjem in izvajanjem dnevnih življenjskih aktivnosti med starejšimi glede na to, ali imajo težave s spanjem, niso pa bile ugotovljene razlike v kakovosti spanja med moškimi in ženskami.
Sklep: Kakovosten spanec je bistvenega pomena, saj vpliva na veliko funkcij v našem telesu, zato ga je potrebno promovirati in ohranjati. Motnje spanja privedejo do sprememb psihofizičnih funkcij, ki se kažejo kot zmanjšana telesna moč in vzdržljivost, slabša usklajenost gibanja ter slabše počutje, lahko pa povzročijo tudi druge zdravstvene težave.
Ključne besede: Faze spanja, kakovost, higiena spanja, starostnik, težave spanja, nespečnost, zdravljenje.
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1890; Prenosov: 509
Celotno besedilo (858,40 KB) |
5. SPANJE V STAROSTIAlenka Topolovec, 2010, diplomsko delo Opis: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih aktivnosti človeka. V starosti so motnje spanja pogostejše. Med njimi je nespečnost na prvem mestu. Pojem nespečnosti je subjektiven, saj izraža človekov občutek kakovosti spanja. Fiziologijo spanja urejata dva mehanizma, cirkadiani ritem in homeostaza. Spanje sestavlja pet faz v obliki enega cikla, ki se preko noči tri do petkrat ponovi.
V diplomskem delu smo obravnavali aktivno spanje pri starostnikih med 65. in 80. letom. Z anketo smo ugotavljali tipične probleme in vzroke sprememb pri spanju ter možne vzroke motenj spanja in potrebne ukrepe za njegovo izboljšanje, kar skupaj imenujemo higiena spanja.
Rezultati raziskave so potrdili, da imajo starejši ljudje pogostejše težave s spanjem. Kot glavni razlog motenega spanca je bil prisoten fizični dejavnik. Pri tem so izpostavili dva dejavnika, težave pri uriniranju in bolečina, kot najpogostejši motnji. Psihični dejavnik je bil manj pomemben, medtem ko dejavniki okolja niso imeli bistvenega vpliva na motnje spanja. Starostniki so v večini primerov izboljševali svoje spanje z jemanjem tablet. V manjši meri so jim v pomoč nemedikamentozni ukrepi.
Opredeljeno je tudi zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre, ki ima pomembno vlogo pri edukaciji starostnikov in svojcev za doseganje dobrega spanca. Dobro spanje zagotavlja pomemben doprinos h kakovosti življenja.
Ključne besede: spanje, motnje spanja, starostnik, higiena spanja, cirkadiani ritem, homeostaza, medicinska sestra, kakovost spanja.
Objavljeno v DKUM: 30.03.2010; Ogledov: 5164; Prenosov: 994
Celotno besedilo (514,81 KB) |
