| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Agregacija in hidroliza reaktivnih barvil : [diplomska naloga]
Marko Primec, 1993, diplomsko delo

Ključne besede: agregacija, hidroliza, reaktivna barvila
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1702; Prenosov: 0

6.
Kromatografsko in potenciometrično zasledovanje hidrolize reaktivnih barvil
1991, diplomsko delo

Ključne besede: reaktivna barvila, kromatografija, potenciometrija, hidroliza barvil
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 2077; Prenosov: 0

7.
VPLIV VRSTE KATALIZATORJA NA HITROST REAKCIJE V REAKTORJU Z NASUTJEM
Roman Kranvogl, 2010, diplomsko delo

Opis: Hidroliza saharoze je reakcija, ki lahko poteka s kemijskim ali encimskim katalizatorjem. Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo to reakcijo izvajali v kemijskem in biološkem reaktorju z nasutjem. Namen dela v prvi fazi je bil ugotoviti, s katerim katalizatorjem, kemijskim ali encimskim, dosežemo najvišjo presnovo reakcije hidrolize saharoze. Za načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati vpliv procesnih spremenljivk na potek reakcije. Zato smo izbrano reakcijo izvajali pri različnih temperaturah, volumskih pretokih reaktanta in pri različnih začetnih koncentracijah encima. Uporabili smo laboratorijski reaktor z nasutjem. Pri delu smo dali večji poudarek biološkemu reaktorju. Uporabili smo encim invertazo in študirali reakcijo hidrolize saharoze. Osrednji cilj drugega dela raziskav je bila določitev osnovnih kinetičnih parametrov encimske reakcije, kot so aktivacijska energija, predeksponentni faktor, Michaelis—Menten-ova konstanta itd. Pri izvajanju reakcije v kemijskem reaktorju smo uporabili katalizator Amberlite IR—120, s povprečno zrnavostjo delcev, d = 533 µm. V tem primeru smo reakcijo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi eksperimentalnih meritev v kemijskem reaktorju smo določali le presnovo reakcije, saj so bile kinetične študije izvedene že predhodno. Z meritvami v biološkem reaktorju smo dokazali, da izbrana encimska reakcija dobro sledi Michaelis—Menten-ovi kinetiki. Določili smo vrednost aktivacijske energije, Ea = (17,9 — 20) kJ/mol in Michaelis—Menten-ove konstante, KM = (27,2 — 28,5) mmol/L. Obe vrednosti kažeta dobro ujemanje z literaturnimi. Primerjava kemijskega in biokemijskega reaktorja pokaže, da je presnova pri uporabi encimskega katalizatorja mnogo višja, kar za 20 %, gledano pri srednji koncentraciji encima. Kljub temu, da je encimski katalizator dražji in da je potreben daljši čas za vzpostavitev stacionarnega stanja, bi se odločili za uporabo biokemijskega reaktorja, saj so obratovalne temperature pri encimskem katalizatorju bistveno nižje kot pri kemijskem katalizatorju.
Ključne besede: hidroliza saharoze, invertaza, katalizator, aktivacijska energija, reaktor z nasutjem.
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2563; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
ENCIMSKO KATALIZIRANE REAKCIJE V IONSKIH TEKOČINAH IN V SUPERKRITIČNEM OGLJIKOVEM DIOKSIDU
Muzafera Paljevac, 2010, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije je bil razviti nove, alternativne metode encimsko katalizirane kinetične resolucije sekundarnih alkoholov v ne-konvencionalnih topilih, kot so ionske tekočine in superkritični ogljikov dioksid. Ionske tekočine predstavljajo zanimiv razred topil za encimsko katalizirane reakcije. Uvodoma smo sintetizirali tri različne ionske tekočine, in sicer 1-butil-3-metilimidazolijev klorid, 1-butil-3-metilimidazolijev heksafluorofosfat in 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoro-borat, z namenom, da v ionskih tekočinah določimo aktivnost in stabilnost prostih in imobiliziranih encimov različnega izvora. Nadalje smo ionske tekočine uporabili kot reakcijski medij za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, kjer smo pri atmosferskem tlaku določili 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoroborat kot najprimernejši reakcijski medij in imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica kot najprimernejši biokatalizator za omenjeno reakcijo. Za transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, izvedeno v 1-butil-3-metilimidazolijevem tetrafluoro-boratu pri atmosferskem tlaku in katalizirano z imobilizirano lipazo B, smo optimirali reakcijske parametre, kot so koncentracija biokatalizatorja, substratov in topila, temperatura in hitrost mešanja reakcijske zmesi. Imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica smo uspešno uporabili kot biokatalizator za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola tudi v superkritičnem ogljikovem dioksidu in v dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina. V superkritičnem ogljikovem dioksidu smo proučili vpliv koncentracije lipaze, temperature, tlaka in vrste donorja acilne skupine na aktivnost lipaze. V dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina pa smo proučili vpliv koncentracije ionske tekočine 1-butil-3-metilimidazolijevega tetrafluoroborata na potek reakcije.
Ključne besede: encimska sinteza, celulaza, lipaza, hidroliza, esterifikacija, transesterifikacija, kinetična resolucija, racemne zmesi, sekundarni alkoholi, ionske tekočine, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3126; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

9.
HIDROLIZA MALTOZE: UPORABA LABORATORIJSKEGA REAKTORJA Z NASUTJEM ZA DOLOČANJE KINETIČNIH PARAMETROV REAKCIJE
Matjaž Kitak, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni cilj raziskav v sklopu diplomskega dela je bil proučiti primernost uporabe laboratorijskega reaktorja z nasutim slojem za kinetične študije izbranega sistema. Kot testno reakcijo, ki poteka skozi nasuti sloj, smo izbrali heterogeno hidrolizo maltoze. Ta je sladkor, natančneje disaharid, ki razpade pod vplivom kemijskega ali encimskega katalizatorja na dve molekuli glukoze. Z izvedbo poskusov v reaktorju z nasutim slojem smo določili kinetične parametre, in sicer red reakcije, konstanto proizvodnosti ter aktivacijsko energijo. Dobljena enačba proizvodnosti je potrebna pri načrtovanju reaktorskih sistemov, bodisi v laboratorijskem ali industrijskem merilu. Pri hidrolizi maltoze smo uporabili Armfield CEU reaktorski sistem s kemijskim katalizatorjem Amberlite IR – 120 povprečnega premera delcev d = 533 µm. Za ta katalizator je značilna dokaj sprejemljiva cena, dolga življenjska doba in enostavna uporaba. Vse te lastnosti smo med samim eksperimentalnim delom tudi potrdili. Za določitev kinetičnih parametrov smo zasledovali potek reakcije hidrolize maltoze pri različnih temperaturah in volumskih pretokih. To nam je v nadaljevanju omogočalo izračun presnove, ki je bila osnova za določitev aktivacijske energije in enačbe proizvodnosti. Med pomembnejše potrditve sodi ta, da je reakcija hidrolize maltoze prvega reda, kakor je zapisano v literaturi.6 Aktivacijska energija hidrolize maltoze (pH = 6,55) pri naši laboratorijski študiji znaša Ea = (152 ± 16) kJ/mol in predeksponentni faktor, k_0^´ = (1,8 ± 0,2)〖 ∙10〗^20 L/kg min.
Ključne besede: maltoza, hidroliza maltoze, kinetika, reaktor z nasutjem
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1869; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

10.
OPTIMIZACIJA HIDROLIZE LAKTOZE V REAKTORSKEM SISTEMU Z UPORABO IMOBILIZIRANE BETA GALAKTOZIDAZE
Lucija Križnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Hidroliza laktoze je reakcija, ki lahko poteka s kemijskim ali encimskim katalizatorjem. Laktoza predstavlja velik problem ljudem, ki je zaradi pomanjkanja encima v prebavnem traktu ne morejo hidrolizirati. Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo to reakcijo izvajali v šaržnem reaktorju z uporabo imobiliziranega encima β – galaktozidaze, pri čemer laktoza razpade na glukozo in galaktozo. Namen dela je bil v prvi fazi imobilizirati encim, ter kasneje ob spreminjanju dveh ključnih procesnih parametrov zasledovati stopnjo presnove reakcije. Zato smo izbrano reakcijo izvajali pri različnih temperaturah in različnih vrtilnih ferkvencah mešala. S pridobljenimi podatki smo določili optimalne pogoje delovanja encima in potrdili znana dejstva, da višja temperatura in hitrejša vrtilna ferkvenca mešala višata presnovo reakcije. Te meritve so temelj nadaljnjih kinetičnih študij hidrolize laktoze. Kinetični model namreč omogoča opis značilnosti izbrane reakcije in je nujno potreben za kasnejše načrtovanje reaktorjev. Encim lahko pridobivamo iz bakterij, gliv in kvasovk. Glede na izvor encima, je različno tudi njegovo optimalno okolje. Za naše raziskave smo uporabljali encim laktazo iz Kluyveromices fragilis. Določili smo, da je zanjo optimalna temperatura pri ϑ = 45 °C. Optimalno vrtilno frekvenco mešala smo zabeležili pri 50 min-1. Velik vpliv na presnovo smo zasledili tudi pri samem postopku imobilizacije.
Ključne besede: laktoza, β – galaktozidaza, imobilizacija, hidroliza, procesni parametri
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1468; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici