| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj novega in vitro modela trebušne slinavke z uporabo tehnike 3d tiska
Marko Milojević, 2021, doktorska disertacija

Opis: Celični nosilci iz polisaharidov posnemajo strukturo in sestavo ekstracelularnega matriksa, v katerem celice trebušne slinavke proliferirajo. Kljub vsesplošni uporabi polisaharidnih hidrogelov v tkivnem inženirstvu večina metod izdelave ni uspešna pri izdelavi stabilnih hidrogelnih nosilcev, ki bi omogočili dolgotrajno rast in ohranitev fenotipa specifičnih celic. Ključnega pomena za uspešno uporabo posameznega materiala v tkivnem inženirstvu je tudi uravnavanje lastnosti nosilcev, izdelanih iz njega (nabrekanje, degradacija, reološke lastnosti, mehanske lastnosti, poroznost, hidrofilnost, mikro- in nano-površinske lastnosti), tako da te posnemajo izvorno tkivo. V doktorski nalogi smo razvili nove polisaharidne formulacije, ki so primerne za 3D tisk visoke ločljivosti, sočasno pa ohranjajo dolgoročno strukturno stabilnost v pogojih celičnih kultur, kar je ključno za njihovo dolgotrajno uporabo. Z vgradnjo nikelj-bakrovih nanodelcev smo dokazali, da lahko celičnim nosilcem spreminjamo osnovne materialne lastnosti, tako pa postavili temelje za izgradnjo nosilcev, ki natančneje posnemajo lastnosti izvornega tkiva. Sočasno smo razvili hibridno tehniko 3D tiska, ki omogoča hkraten tisk termoplastičnih polimerov s hidrogeli in izgradnjo mehansko stabilnejših nosilcev. Izdelali smo tudi novo šobo in protokol core/shell tiska, ki zagotavljata izdelavo nosilcev s pretočnimi filamenti, ki posnemajo osnovno funkcionalnost žilja in vitro. Po uspešni izolaciji celic trebušne slinavke, smo nazadnje izdelali novo biočrnilo z vključenimi celicami in situ, ki ga lahko natisnemo v želene geometrijske oblike. S funkcionalnimi celičnimi testi smo dokazali, da so vse razvite formulacije biokompatibilne, tiskani nosilci pa podpirajo dolgoročno rast in viabilnost izoliranih celic trebušne slinavke ter tako omogočajo izvedbo dolgotrajnejših eksperimentov.
Ključne besede: 3D tisk, celični nosilci, polisaharidni hidrogeli, celice trebušne slinavke, model in vitro
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

2.
Sinteza poroznih kopolimernih polielektrolitov na osnovi 2-akrilamido-2-metilpropansulfonske kisline
Eva Marinček, 2018, diplomsko delo

Opis: PoliHIPE polimeri so visoko porozne polimerne pene, sintetizirane iz emulzij z visokim deležem notranje faze (HIPE, ang. High internal phase emulsions). To so emulzije, v katerih notranja faza predstavlja več kot 74% volumna celotne emulzije. V kolikor pri polimerizaciji HIPE uporabimo monomere s funkcionalnimi skupinami z nabojem, dobimo visoko porozne polielektrolite katerih stene por so ionsko nabite. Visoko porozni poliHIPE polielektroliti imajo zaradi porozne strukture in polielektrolitske narave polimera sposobnost visoke absorpcije vode, poleg tega pa so sposobni nase adsorbirati ionsko nasprotno nabite vodne polutante in jih v svoji strukturi tudi zadržati. Porozni polielektroliti tako predstavljajo velik potencial pri razvoju novih materialov, še posebej za čiščenje odpadnih voda. V diplomskem delu smo preko O/V HIP emulzij sintetizirali visoko porozne, zamrežene polielektrolite na osnovi 2-akrilamido-2-metilpropansulfonske kisline (AMPS) in (3-akrilamidopropil) trimetilamonijevega klorida (AMPTMA), pri čemer smo osnovnima monomeroma dodali akrilno kislino (AAc) oziroma akril amid (AAm). S polimerizacijo v raztopini smo sintetizirali neporozne polielektrolite z enakimi razmerji monomerov, njihove lastnosti pa smo kasneje primerjali s poroznimi. Po končani sintezi smo porozne polielektrolite okarakterizirali ter analizirali z infrardečo spektroskopijo (FTIR) in vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), s čimer smo potrdili kemijsko sestavo vzorcev in tipično morfologijo poliHIPE polimerov. Izvedli smo test absorpcije pri različnih pH vrednostih, kjer smo ugotovili, da poliHIPE polielektroliti absorbirajo večjo količino tekočine kot neporozni. Potrdili smo, da s spremembo pH vrednosti raztopine ter s kombinacijo različnih monomerov lahko vplivamo na absorpcijsko kapaciteto poliHIPE polielektrolita. Najvišje absorpcije smo dosegli v deionizirani vodi, kot najboljši absorbent pa se je izkazal poliHIPE polielektrolit na osnovi AMPS, ki je absorbiral več kot 40g/g vode glede na suho maso.
Ključne besede: polielektroliti, templatiranje iz emulzij z visokim deležem noranje faze, absorpcija, kopolimeri, hidrogeli
Objavljeno: 06.09.2018; Ogledov: 645; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Sinteza nanokompozitnih hidrogelov v porah PP membrane
Manja Kurečič, 2011, doktorska disertacija

Opis: POVZETEK Cilj naloge »Sinteza nanokompozitnih hidrogelov v porah PP membrane« je bil sintetizirati nanokompozitni hidrogel z vključenimi nanodelci mineralov glin v porah PP membrane s sposobnostjo razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. V raziskavi smo uporabili organsko modificirane montmorilonit delce (O-MMT), katerih poglavitna lastnost je velika aktivna površina, ki jo dosežemo ob interkalaciji oz. eksfoliaciji silikatnih plasti delcev v hidrogelni matrici. Raziskava je bila razdeljena v tri sklope; Prvi del je zajemal študij lastnosti hidrofobnih delcev dispergiranih v vodi z namenom doseganja stabilne vodne disperzije. Pri tem smo uporabili neionski polisaharidni površinsko aktivni sistem na bazi inulina, za izboljšanje omakalnih sposobnosti delcev glin in izboljšanje njihove sposobnosti dispergiranja v vodnih sistemih. Disperzijam O-MMT različnih koncentracij površinsko aktivnega sredstva smo določali elektrokinetične lastnosti, velikosti delcev in stabilnost disperzije. O-MMT delcem obdelanim s površinsko aktivnim sredstvom smo določali hidrofilno-hidrofoben značaj in strukturo z medoto malokotnega rentgenskega sipanja. V drugem delu smo UV polimerizirali nanokompozitni hidrogel s vključenimi O-MMT nanodelci, pri čemer smo uporabili N-isopropilakrilamid kot monomer ter N,N-metilenbisakrilamid kot zamreževalec. Pri tem smo spremljali vpliv deleža zamreževalca in vključenih nanodelcev v nanokompozitu na stopnjo zamreženja in na stopnjo nabrekanja nanokompozitnega hidrogela. S pomočjo FT-IR spektroskopije smo določili mehanizem polimerizacije in zamreženja hidrogela in z metodo malokotnega rentgenskega sipanja interkalirano/eksfoliirano strukturo delcev v nanokompozitu. Učinkovitost nanokompozitnega hidrogela smo določili s stopnjo adsorbcije kislega barvila C.I. Acid Orange 33 s pomočjo UV/VIS spektroskopije. Proučili smo vpliv pH barvne raztopine, konc. barvila, časa, in deleža O-MMT delcev v nanokompozitu na stopnjo adsorbcije barvila. V tretjem, zadnjem delu smo in-situ polimerizirali nanokompozitni hidrogel v porah hidrofobne polipropilenske (PP) membrane. Za doseganje popolne prekritosti por PP membrane s polimeriziranim nanokompozitnim hidrogelom smo raziskali vpliv različnih postopkov omakanja na delež gela v membrani in hidrofilno/hidrofobni značaj membrane. Sposobnost sintetizirane nanokompozitne PP membrane za razbarvanje raztopine kislega barvila C.I. Acid Orange 33 smo določali z ultrafiltracijo. Raziskave so pokazale, da ima koncentracija PAS velik vpliv na pripravo stabilne vodne disperzije O-MMT delcev. Z uporabo stabilne disperzije O-MMT delcev dobimo razplasteno strukturo nanokompozitnega hidrogela, ki je sposoben adsorbiranja kislega barvila Acid Orange 33. Z višanjem koncentracije delcev v nanokompozitnem hidrogelu se viša stopnja adsorpcije barvila. Z in-situ polimerizacijo smo uspešno pripravili nanokompozitno membrano s vključenimi O-MMT delci razplastenimi v hidrogelni matrici, kar izboljša filtracijsko sposobnost PP membrane za 80%.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: plasteni silikati, montmorilonit, nanokompozitni hidrogeli, PP membrana, adsorpcija barvil, lastnosti koloidnih sistemov, ultrafiltracija
Objavljeno: 19.08.2011; Ogledov: 2549; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici