1. Tehnične rešitve prenosa 110kV stikališč Dravskih elektrarn Maribor na sistemskega operaterjaAndrej Kovač, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana aktualna problematika prenosa 110 kV stikališč, ki so trenutno v lasti in upravljanju proizvodnega podjetja Dravske elektrarne Maribor, k sistemskemu operaterju prenosnega omrežja ELES. V uvodnem delu je opravljen kratek zgodovinski pregled izgradnje elektrarn na reki Dravi ter opisano stanje pripadajočih stikališč. V nadaljevanju so navedene zakonske podlage, ki pogojujejo spremembo lastništva. Kot aktualna problematika je posebej obdelana potrebna zamenjava visokonapetostne opreme na 110 kV stikališču HE Formin. Opravljen je izračun kratkostičnih tokov ter dimenzioniranje opreme. V posebnem poglavju je obravnavana problematika ločitve sekundarnih sistemov, ki so potrebni za obratovanje stikališč. Prav tako je opravljena analiza vpliva na zanesljivost obratovanja, v zaključnem delu naloge pa je izdelana še stroškovna ocena potrebnih posegov.
Ključne besede: hidroelektrarne, 110 kV stikališče, prenosni sistem, kratki stiki, sekundarni sistemi
Objavljeno: 27.06.2017; Ogledov: 1080; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (5,02 MB) |
2. Tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne Belca IIŽiga Papić, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne. Tako je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali ima reka Belca dovolj energetskega potenciala za investicijo v izgradnjo male hidroelektrarne. Na podlagi izmerjenega bruto padca in razpoložljivega pretoka vode je izveden preračun vseh glavnih sestavnih elementov male hidroelektrarne. Namen zaključnega dela je tudi ugotoviti, kako perspektivna je izgradnja male hidroelektrarne iz ekonomskega vidika. Na podlagi investicijskega vložka in obratovalnih stroškov je izvedena analiza upravičenosti investicije pri različnih odkupnih cenah električne energije. Podani so napotki potencialnemu investitorju, pri kateri odkupni ceni električne energije je realizacija projekta smiselna.
Ključne besede: male hidroelektrarne, reka Belca, hidropotencial, ekonomska analiza, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 1289; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,81 MB) |
3. |
4. Načrtovanje izkoriščanja hidroenergije na primeru reke MureKlaudija Madjar, 2016, diplomsko delo Opis: Reka Mura lahko kot neizkoriščen hidro potencial pripomore k zvišanju deleža energije iz obnovljivih virov. V diplomski nalogi je opisano izkoriščanje energije vode za pridobivanje električne energije, predstavljene pa so tudi obstoječe hidroelektrarne v Sloveniji. Nadalje so opisane hidrološke značilnosti reke Mure in ekosistemi ob njej. Načrtovane hidroelektrarne na reki Muri predstavljajo precejšen poseg v določeno območje, zato ga je pred realizacijo potrebno dobro proučiti. Izgradnja hidroelektrarn prinaša številne negativne razvojno-okoljske učinke, hkrati pa lahko ogroža najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji. V nalogi smo opredelili prednosti in slabosti izgradnje verige hidroelektrarn; ocenjujemo pa tudi, ali je gradnja hidroelektrarn na reki Muri sploh smiselna: večji učinek bi bil, če bi denar, vložen v gradnjo in nato v obratovanje hidroelektrarn, vložili v varčevanje z energijo. Okoljsko ozaveščanje in premišljena raba energije mora postati pravilo vsakega posameznika.
Ključne besede: hidroenergija, reka Mura, hidroelektrarne na reki Muri, varčevanje z energijo
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 1303; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. VPLIV NIHANJA OMREŽNE NAPETOSTI NA DELOVANJE MALIH HIDROELEKTRARNSašo Lorenčič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili ključne elemente male hidroelektrarne in njihova delovanja. Za predstavitev rezultatov meritev smo uporabili asinhronski generator, ki je za gradnjo MHE primeren. Izbrani motor smo preračunali s pomočjo programskega paketa emLook, ter predstavili primerjavo rezultatov z nazivnimi vrednostmi.
V nadaljevanju smo se osredotočili na meritev obremenitev asinhronskega generatorja, ter primerjavo rezultatov z obremenitvijo s kompenzacijo.
Izmerili smo asinhronski generator v otočnem obratovanju pri različnih kapacitivnostih, ki smo jih spreminjali v okolici nazivne vrednosti kondenzatorjev. Pri tej meritev smo še opravili meritev prostega teka.
Kot zadnjo meritev smo predstavili izklop pogona in bremena na omrežju.
Ključne besede: vodne turbine, asinhronski generator, male hidroelektrarne, nihanje omrežne napetosti
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 765; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,53 MB) |
6. Načrtovanje hidroelektrarn na reki BjelojevićkiJelena Vuković, 2015, magistrsko delo Opis: Črna Gora ima veliko majhnih vodotokov, od katerih večina ni energetsko izkoriščena. Med njimi je tudi reka Bjelojevićka, ki ima dober potencial za gradnjo ene ali več majhnih hidroelektrarn, kar ima energetski pomen za Črno Goro, kot državo s slabo razvito politiko pridobivanja energije iz obnovljivih in ekološko sprejemljivih virov energije. V magistrskem delu je raziskana možnost izkoriščanja hidropotenciala reke Bjelojevićke, s poudarkom na ovire, ki se pojavljajo v tem procesu.
Ključne besede: male hidroelektrarne, reka Bjelojevićka, občina Mojkovac, hidropotencial
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 1219; Prenosov: 92
Celotno besedilo (8,65 MB) |
7. KORISTNA RABA REKE MUREDanijel Erjavec, 2016, diplomsko delo Opis: Vodna energija je pomemben obnovljivi vir, ki ga ljudje izkoriščamo že od nekdaj. Reka Mura s svojim stalnim pretokom prinaša ogromne količine energije. Od nas je odvisno, kako bomo začeli koristneje rabiti to bogastvo. V diplomskem delu je podrobneje opisana reka Mura. V nadaljevanju sta glede izkoriščanja vodne energije te reke predstavljena dva sistema. Prvi predstavljen sistem je aktualen sistem izgradnje hidroelektrarne. Podrobneje je opisana sestavljenost hidroelektrarne in njeno delovanje. Drugi sistem vključuje alternativno varianto izrabe reke, v okviru katerega smo predvideli namakalne sisteme. Prikazana je sestavljenost in delovanje namakalnih sistemov.
Razmislek smo podprli z izračuni. Izračunali smo, koliko električne energije bi proizvedla hidroelektrarna in koliko bi to prispevalo k skupni državni potrošnji. Izračunali smo tudi količino vode, ki je potrebna za namakanje določene vrste rastline in tal. Količino vode smo primerjali s pretokom reke Mure in prikazali, kolikšen vpliv bi imelo namakanje na rečni pretok.
Ključne besede: gradbeništvo, reka Mura, energija, namakalni sistemi, hidroelektrarne
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 1355; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,67 MB) |
8. PRENOVA HE ZLATOLIČJE, ANALIZA OBRATOVALNIH STANJ IN USTREZNOST VN NAPRAVAleš Kirbiš, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga v uvodu podaja pregled izgradnje hidro elektrarn na reki Dravi s poudarkom na prizadevanju Dravskih elektrarn Maribor za nenehno izboljševanje in povečevanje proizvodnih zmogljivosti celotne dravske verige. Sledi pregled HE Zlatoličje pred prenovo in razlogov za izvedbo prenove. Podrobneje so zapisana posamezna obratovalna stanja, ki lahko nastopijo v času obratovanja elektrarne. Z rekonstrukcijo hidroelektrarne se je povečal tudi instaliran pretok in nazivna moč elektrarne, za kar je bila izvedena analiza ustreznosti stare in novo vgrajene opreme na nazivne in okvarne tokove. V poglavju preizkušanje generatorja je podana teorija tripolnega kratkega stika, kotne stabilnosti in sinhronizacija generatorja na omrežje, kateri sledi izdelava modelov in izvedba dinamičnih analiz za različne obratovalne razmere v programskem okolju MATLAB/SIMULINK.
Na koncu je podan pregled zakonskih regulativ s področja obratovalnega monitoringa elektromagnetnega sevanja za nove in rekonstruirane objekte, katerim sledi izračun elektromagnetnega polja v programskem okolju EleFAnT3D z namenom ugotavljanja vpliva elektromagnetnega sevanja rekonstruiranega objekta na obremenjevanje naravnega in življenjskega okolja z nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem.
Ključne besede: hidroelektrarne, sinhronski generatorji, sinhronizacija, stikališče, kratek stik, stabilnost, dimenzioniranje opreme
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 739; Prenosov: 127
Celotno besedilo (4,00 MB) |
9. Stvarnopravni status energetske infrastruktureAlenka Unetič, 2016, diplomsko delo Opis: Izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi je trenutno največji slovenski projekt izgradnje energetske infrastrukture za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, natančneje vode. Projekt predvideva izgradnjo petih hidroelektrarn (v nadaljevanju tudi: HE) na območju spodnje Save od Boštanja kot prve HE do Mokric kot zadnje na meji pred Republiko Hrvaško.
Za navedeni projekt je Republika Slovenija podelila koncesijo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki med drugim natančno določa sam potek izgradnje s terminskim planom, financiranje in obveznosti, ki izhajajo iz projekta, tako za koncedenta kot tudi koncesionarja.
Po končani izgradnji posameznega energetskega objekta, je potrebno urediti njegov stvarnopravni status, skladno z določbami koncesijske pogodbe in veljavne zakonodaje. Gre za skupek pravnih in upravnih postopkov, ki natančno določajo korake urejanja stvarnopravnega statusa. Sam projekt izgradnje se je pričel v letu 2002, dokončne ureditve stvarnopravnih statusov do sedaj zgrajenih objektov pa so se v večini izvedle med leti 2010 in 2015. Ker je področje vpisov objektov HE v Sloveniji zelo različno (ne)urejeno in ker se je v času izgradnje spreminjala zakonodaja tako na področju graditve objektov kot tudi na stvarnopravnem področju, se je ponekod orala ledina in ustvarjala nova pravna praksa glede urejanja stvarnopravnih položajev.
Trenutno imajo vse tri že zgrajene hidroelektrarne v verigi na spodnji Savi dokončno urejene statuse. Podeljen jim je status gospodarske javne infrastrukture, zemljišča so ustrezno evidentirana, objekti so vpisani v kataster stavb. Na podlagi podeljenih stavbnih pravic, je urejeno tudi lastniško stanje objektov HE, kar je izkazano z ustreznimi vpisi v zemljiško knjigo. Vendar žal to ni praksa na celotnem območju Republike Slovenije. Primerjava z verigo HE na reki Dravi je pokazala, da na tistem območju stvarnopravni statusi še niso primerno kategorizirani oziroma urejeni ter da bo potrebno še kar nekaj pravnih in upravnih postopkov, da se bo vzpostavilo ustrezno stanje, predvsem v obliki ureditve lastništva na stavbah v zemljiški knjigi.
Ključne besede: energetska infrastruktura, hidroelektrarne, spodnja Sava, koncesija, stavbna pravica, pridobitev zemljišč, razlastitev, kataster stavb, zemljiška knjiga
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 852; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,27 MB) |
10. Zgodovina dravskih hidroelektrarn med Dravogradom in MariboromGregor Novak, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava zgodovino hidroelektrarn na reki Dravi med Dravogradom in Mariborom vse od prvih zamisli za izgradnjo elektrarne do konca 80. let 20. stoletja. V tem času so na omenjenem območju zgradili šest elektrarn: HE Fala, HE Mariborski otok, HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred in HE Ožbalt. Načrti o gradnji velike elektrarne na Dravi so se pojavili že ob začetku 20. stoletja. Uresničeni so bili šele ob koncu prve svetovne vojne, ko je bila zaradi potreb po električni energiji s pomočjo švicarskega kapitala zgrajena elektrarna pri Fali. V obdobju med obema vojnama se je pričela obširnejša elektrifikacija Slovenije, ki jo je zavrla druga svetovna vojna. Nemški okupator je pričel graditi dve novi elektrarni pri Dravogradu in Mariborskem otoku. Dokončala jih je nova oblast po koncu vojne, saj je potrebovala velike količine električne energije zaradi hitre industrializacije države. V času SFRJ so med letoma 1953 in 1960 zgradili po svojih načrtih še tri elektrarne pri Vuzenici, Vuhredu in Ožbaltu, ki so bile skoraj v celoti opremljene z opremo domače proizvodnje. V 70. in 80. letih so bile vse elektrarne modernizirane, pričel se je tudi proces avtomatizacije in daljinskega upravljanja. V obravnavanem obdobju se je organizacijska struktura elektrarn velikokrat spremenila. Leta 1961 so se vse elektrarne na slovenskem delu Drave dokončno združile v podjetje DEM. To podjetje po reorganizaciji leta 1990 uspešno deluje še danes.
Ključne besede: zgodovina elektrarn, hidroelektrarne, elektrifikacija, Dravske elektrarne Maribor, Fala, Mariborski Otok, Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 2677; Prenosov: 304
Celotno besedilo (2,03 MB) |
