| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ANALIZA PRETOKA REK S UPORABO AKUSTIČNEGA DOPPLERJEVEGA MERILNIKA PRETOKOV
Robert Turk, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se osredotočamo na teorijo in prakso merjenja pretokov rek z uporabo akustičnega Dopplerjevega merilnika pretokov (ADMP). Metoda pridobivanja podatkov je enako pomembna kot podatki, ki jih potrebujejo institucije oziroma ljudje, ki se ukvarjajo z dejavnostmi in problemi, povezanimi z vodo. Na začetku na kratko predstavljamo konvencionalne metode merjenja pretoka. V nadaljevanju obravnavamo teorijo delovanja ADMP in programske opreme WinRiver II. Sledi obravnava meritve pretoka z ADMP na terenu in prikaz predstavitve podatkov v programski opremi. Metoda merjenja z ADMP ima prednosti in slabosti. ADMP je zmožen meriti rečni pretok v ekstremnih pogojih visokih voda, kar je zelo velika prednost napram konvencionalnim metodam, ki tega ne zmorejo. Poleg meritve pretoka predstavljamo tudi izračun pretoka suspendiranih sedimentov v vodnem telesu reke Save. Po pregledu podatkov na koncu predstavimo naše splošne ugotovitve, praktične nasvete, ki temeljijo na mnogih meritvah pretoka različnih avtorjev ter prikažemo in obravnavamo nekatere pomembnejših tabel iz programske opreme.
Ključne besede: ADMP, metoda, merjenje pretoka rek, merjenje pretoka sedimentov, hidrodinamika
Objavljeno: 23.03.2009; Ogledov: 3294; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

4.
Algoritem za celostno vrednotenje fotovoltaičnega in vetrnega potenciala večjih geografskih območij
Niko Lukač, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predlagamo nov algoritem za izračun fotovoltaičnega in vetrnega potenciala nad večjim geografskim območjem. Pri tem veliko geografsko območje predstavimo v topološki strukturi mreže, ki jo skonstruiramo iz visokoločljivostnih podatkov laserskega snemanja LiDAR. Najprej relativno, glede na lokacijo, izračunamo položaj Sonca, senčenje ter anizotropno obsevanje na površino, z upoštevanjem večletnih meritev direktnega in difuznega obsevanja. Izračunano trenutno vrednost globalnega obsevanja integriramo po času, pri čemer upoštevamo tudi od globalnega obsevanja nelinearno odvisno karakteristiko izkoristka (učinkovitosti) obravnavanega fotovoltaičnega sistema. V drugem delu doktorske disertacije predstavimo novo metodologijo za izračun vetrnega potenciala nad dano mrežo, kjer z računalniško simulacijo določimo vetrni tok kot skupek zračnih molekul z Lagrangeovo metodo hidrodinamike zglajenih delcev ter modelom turbulence temelječim na Reynoldsovim povprečenjem. Za izvedbo izračuna potencialnega gibanja vetra upoštevamo še večletne podatke meteoroloških meritev hitrosti in smeri vetra, s katerimi zgradimo logaritmični vetrni profil za določitev začetnih pogojev delcev vetra. Za izračun izhodne moči uporabimo nelinearno karakteristiko moči vetrne elektrarne, ki je odvisna od hitrosti vetra. Integracijo slednje po času uporabimo za napoved proizvodnje električne energije. Obe metodologiji združimo v predlagan algoritem, ki ga implementiramo na grafični procesni enoti s tehnologijo CUDA, s čimer dosežemo učinkovito paralelno izvajanje v doglednem času. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije s primerjavo izračunanih vrednosti in neodvisnih meritev ovrednotimo natančnost in točnost izračuna glede na vhodne podatke. Z algoritmom tudi vrednotimo fotovoltaični in vetrni potencial večjega geografskega območja mesta Maribor. Pri fotovoltaičnem potencialu v povprečju dosežemo točnost glede na podatke meritev do 97%, pri vetrnem potencialu pa do 92%.
Ključne besede: algoritmi, modeliranje in simulacija, računalniška simulacija, daljinsko zaznavanje, meteorolov{s}ke meritve, podatki LiDAR, paralelno računanje, GPU, GPGPU, CUDA, fotovoltaiv{c}ni potencial, vetrni potencial, hidrodinamika zglajenih delcev
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 1025; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (5,62 MB)

5.
Algoritem za hidrodinamiko zglajenih delcev v 2D prostoru
Jernej Haložan, 2018, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu obravnavamo algoritem za hidromehaniko zglajenih delcev v 2D prostoru. Algoritem je bil sprva razvit za probleme na področju astrofizike, kasneje pa se je uveljavil kot algoritem za simulacije tekočin. Glavna lastnost algoritma je interpolacija veličin simuliranega fizikalnega pojava s sistemi delcev. S tem se razlikuje od algoritmov, ki simulirajo fizikalne pojave s topološkimi mrežami. Predstavimo teoretično podlago algoritma v 2D prostoru in izvedbo na praktičnem primeru simulacije tekočine v 2D prostoru.
Ključne besede: algoritem, hidrodinamika zglajenih delcev, simulacija tekočin, računalniška simulacija, interpolacija
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 454; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici