| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
ANALIZA VPLIVNIH PARAMETROV HIDRODINAMIČNE AKSIALNE TESNILKE TURBINSKE GREDI
Tomaž Udovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Hidrodinamična tesnilka gredi je obvezen del opreme vsake vodne turbine. Njena naloga je preprečiti vdor rečne vode v notranjost postrojenja med vrtečimi in mirujočimi se deli stroja na način, da z ustrezno konstrukcijo njenega mehanskega dela ter kontroliranim dovodom hladilne tekočine ustvarimo razmere za tesnjenje. Pogoji za ustrezno mazanje drsne površine so odvisni tako od hidroloških parametrov vodne turbine kot tudi od samega oblikovanja tesnilnega vložka. Pri diplomskem delu sem se usmeril na raziskavo: - kako konstrukcijsko oblikovati tesnilni vložek, da bo zagotovljen pogoj enakomernosti pritiska na drsno površino - kako doseči enakomernost in neprekinjenost dotoka ustrezne hladilne vode na drsno površino - kako se tlačne razmere na drsni površini tesnilke spreminjajo v prehodnih obratovalnih režimih vodne turbine (meritve na objektu) Cilj tega diplomskega dela je na osnovi analize rezultatov praktičnih meritev in teoretičnih izračunov opisati bistvene parametre aksialne hidrodinamične tesnilke v stacionarnih in ključnih prehodnih režimih obratovanja ter na osnovi teh določiti obliko ustreznega tesnilnega vložka.
Ključne besede: Hidrodinamična aksialna tesnilka gredi, Hidravlični stroji, vodne turbine, pulzacija tlaka, konstruiranje
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 1925; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (4,94 MB)

9.
VPLIV TRDNO-KAPLJEVITIH ZMESI NA OBRATOVALNE KARAKTERISTIKE HIDRAVLIČNIH STROJEV
Boštjan Gregorc, 2011, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava vpliv delcev na obratovalne karakteristike hidravličnih strojev. Zastavljen problem je določiti vpliv delcev na razvoj kavitacije in hrupa, ter zapisati matematično fizikalni model vključitve disperzne faze delcev na razvoj kavitacije v programskem okolju CFD. V delu je izdelana podrobnejša analiza disperznih delcev v rečni vodi, ter njihov vpliv na obratovanje treh različnih hidroelektrarn. V eksperimentalnih raziskavah je bila največja pozornost namenjena določitvi odvisnosti masne koncentracije delcev na razvoj kavitacije in hrupa. Poglobljene raziskave so potekale na določitvi vpliva delcev na začetno kavitacijsko število. Eksperimentalne meritve so nam bile vodilo za potrditev rezultatov numeričnega modeliranja. V CFD smo kapljevito in parno fazo zajeli kot zvezdno fazo. Delce v večfaznem toku smo opredelili kot disperzno fazo. Numerično modeliranje kapljevite, parne in disperzne faze je potekalo z Euler-Euler pristopom, na osnovi Navier Stokesovih enačb. Uporabili smo kavitacijski model zasnovan na podlagi Rayleigh-Plessetove enačbe. Zapisali smo fizikalno matematični model vpliva delcev na razvoj kavitacije, v katerega smo vključili disperzno fazo. Posebej smo se osredotočili na strižno viskoznost trdnine. S parametričnim pristopom smo definirali in zapisali empirični nastavek, v odvisnosti od masne koncentracije delcev. Rezultate numeričnega modeliranja večfaznega toka, smo primerjali z eksperimentalnimi rezultati.
Ključne besede: hidravlični stroji, večfazni tok, kavitacija, hrup, delci, numerično modeliranje
Objavljeno: 28.07.2011; Ogledov: 2666; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

10.
Hidravlični stroji 1
Andrej Predin, Ignacijo Biluš, 2005, drugo učno gradivo

Ključne besede: hidravlični stroji, cevovodi, pretok, turbostroji, radialne črpalke
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1199; Prenosov: 56
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici