1. Agro-morfološke karakteristike križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' : magistrsko deloBlažka Rašl, 2021, magistrsko delo Opis: V letih 2019 in 2020 smo spremljali agro-morfološke lastnosti visoko heterozigotnih križancev češenj ‘Regina’ in ‘Lapins’. Zbirka obsega 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux. Z namenom spremljanja genetskih lastnosti križancev rez in varstvo rastlin v nasadu nista bila izvajana. V poskusu sta bili spremljani dinamika in intenzivnost cvetenja, poseben poudarek pa je bil na determiniranju parametrov kakovosti plodov v povezavi s pojavom škode, ki jo povzroči češnjeva muha (Rhagoletis cerasi L.) in pokanje plodov. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati za križance št. 43, 53, 77, 79 in 95, ki smo jih na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela izpostavili kot primerne za naše pridelovalno območje. Ugotovili smo, da je bila prisotnost škode, ki jo povzroči češnjeva muha, večja v letu, ko so plodovi zaradi specifičnih klimatskih razmer oblikovali več suhe snovi in ko je bila čvrstost eksokarpa ob peclju manjša. Pri izbranih križancih ni prišlo do pokanja plodov, kar potrjuje njihovo primernost za naše pridelovalno območje.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, cvetenje, kakovost plodov
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1078; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (2,20 MB) |
2. Študija primernosti novih sort češenjBlažka Rašl, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V letih 2016 in 2017 smo preverjali primernost križancev sort ‘Regina’ × ‘Lapins’ za pridelavo v naših agroekoloških razmerah. Zbirka je obsegala 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v genski banki na Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v okviru sodelovanja z inštitutom INRA v Bordeauxu, Francija. V letu 2016 letu smo spremljali le dinamiko in intenzivnost cvetenja, saj je pozna spomladanska pozeba uničila plodove. V letu 2017 smo spremljali dinamiko cvetenja, parametre vegetativne rasti, parametre kakovosti plodov in poškodbe plodov (pokanje). Intenzivnost in dinamiko cvetenja ter meritve vegetativnih parametrov rasti smo spremljali pri vseh križancih, ki so cveteli. Parametre kakovosti plodov smo določili pri dvanajstih križancih, ki so prenesli pozno spomladansko pozebo. Na osnovi pridobljenih podatkov je narejen prvi nabor 12 križancev, ki imajo potencial za pridelavo na naših pridelovalnih razmerah.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, karakteristike habitusa, cvetenje, kvaliteta plodov
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1465; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. RAZMNOŽEVANJE BEZGOV IN NJIHOVIH MEDVRSTNIH KRIŽANCEV S POTAKNJENCIHelena Levičnik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na dveh genotipih črnega bezga (Sambucus nigra L.) in različnih medvrstnih hibridih. Namen raziskave je bil proučiti vpliv genetske strukture, substrata, tipa potaknjenca, termina potikanja in različnih koncentracij rastnega regulatorja 1H-indolbutanojske kisline (IBA) (5g/kg in 10g/kg) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti bezgovih potaknjencev. Poskus je potekal v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Potaknjenci so koreninili pod polietilensko folijo. Rastlinski material smo nabirali v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, Genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter v okolici omenjene fakultete. Raziskava je pokazala, da na uspešnost ukoreninjenja vplivajo genotip, termin in tretiranje z rasnim regulatorjem. Substrat in tip potaknjenca nista imela vpliva.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni hibridi, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2688; Prenosov: 258
Celotno besedilo (643,49 KB) |
4. Vsebnost skupnih fenolov v nekaterih vrstah bezga in njihovih križancihNataša Imenšek, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov pri več kot 40 rastlinah bezga, med njimi so bili nekateri karakteristični genotipi črnega bezga (Sambucus nigra L.), modri bezeg (S. nigra ssp. cerulea (Raf.) R. Bolli), habat (S. ebulus L.) in nekateri medvrstni križanci, ki so vključevali javanski (S. javanica Blume), črni, rdeči (S. racemosa L.) in modri bezeg. Izvedli smo ekstrakcije vzorcev in s Folin-Ciocalteu reagentom določili vsebnost fenolnih spojin. S pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije (MAS) smo izmerili koncentracije skupnih fenolov v ekstraktih mladih listov, socvetij in plodov (jagod). Povprečno vrednost vsebnosti skupnih fenolov v posameznih delih bezgovih rastlin smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/100 g vzorca. Rezultati so pokazali, da vsebujejo jagode povprečno 619 mg GAE/100 g vzorca (na svežo snov) oziroma 3159 mg GAE/100 g (na suho snov), listi 7074 mg GAE/100 g (na suho snov) in cvetovi 6631 mg GAE/100 g (na suho snov). Rezultati kažejo, da obstajajo glede na vsebnost skupnih fenolov velike razlike med posameznimi genotipi.
Ključne besede: bezeg, Sambucus nigra, Sambucus cerulea, Sambucus javanica, interspecies hibridi, skupni fenoli
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1694; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,35 MB) |
5. KEMIJSKA SESTAVA IN SENZORIČNA VREDNOST VIN NEKATERIH INTERSPECIFIČNIH SORT VINSKE TRTENejc Gorjup, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2012 smo v poskusu proučevali biološke in senzorične lastnosti pri šestih medvrstnih hibridih vinske trte. Sorte smo primerjali s kontrolno sorto Vitis vinifera L. 'Modri pinot'. Ugotovili smo, da sta največjo povprečno maso grozdja na trs imeli sorti 'Cabernet Carol' in 'Johannitter'. Največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku je imela sorta 'Johanniter', najmanjšo pa sorta 'Monarch' (p ≤ 0,05). Največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin smo izmerili pri sortah 'Cabernet Carol' in 'Prior', najmanjšo pa pri sortah 'Regent' in 'Johanniter'. Nizke vrednosti pH v soku so bile izmerjene pri sortah 'Cabernet Carol', 'Prior' in 'Monarch', najvišji pH pa je imela sorta 'Regent' (p ≤ 0,05). Najvišje vsebnosti antocianov ter intenziteto barve smo določili pri sortah 'Regent', 'Monarch' in Rondo', slednja ima tudi največjo vsebnost taninov. Pri senzoričnem profilu vina vsi medvrstni hibridi ustrezajo kakovosti vina žlahtne vinske trte.
Ključne besede: Vinska trta, medvrstni hibridi, sestava mošta, sestava vina, kakovost vina.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2085; Prenosov: 212
Celotno besedilo (696,24 KB) |
6. |
7. KRATKA SLOVENSKA POETIČNA PROZADavid Kunstek Kneževič, 2015, diplomsko delo Opis: Literarni hibridi so že iz antičnih časov del literature ter so se med literarnozgodovinskim razvojem bolj ali manj vseskozi spreminjali in prilagajali danim okoliščinam. Prisotni so tudi v slovenski književnosti. Namen pričujočega diplomskega dela z naslovom Kratka slovenska poetična proza je prikazati nekaj posameznih različic literarnih hibridov ter jih ustrezno umestiti in prikazati njihove lastnosti. V ta namen smo izbrali šest zbirk kratke slovenske poetične proze, ki so si med sabo po motivno-tematski plati popolnoma različne, hkrati pa vsebujejo dovolj skupnih elementov za prikaz in utemeljitve obstoja literarnih hibridov med dvema literarnima vrstama, kot sta poezija in proza. Pri tem smo se osredotočili predvsem na naratološki vidik preučevanja danih besedil, ki v kontekstu svoje univerzalne možnosti preučevanja pripovedno-informacijskih dejanj omogoča uporabno obravnavo različnih vrst besedil.
V pričujočem diplomskem delu je tako ugotovljeno, da imajo vrsta pripovedovalca, notranja in zunanja zgradba samega besedila ter stopnja figurativnega jezika pomembno vlogo pri ugotavljanju in razvrščanju samih literarnih hibridov med poezijo in prozo. Glede na spekter sorodnih lastnosti posameznih hibridov smo lahko dokazali, da ni stroge ločnice (meje) med poezijo in prozo, ampak da med eno in drugo vrsto obstaja neki prehodni pas, kjer so različni literarni hibridi, glede na količino in razmerje proznih ali pesniških elementov pa se približujejo ali oddaljujejo od t. i. prvotne (primarne) proze oziroma prvotne poezije
Ključne besede: literarni hibridi, slovenska kratka poetična proza, poetika, lirika, naratologija, posredni avtor, pripovedovalec, način, figurativni jezik, pesniški elementi, prozni elementi, prehodni pas, Franjo Frančič, Lidija Gačnik Gombač, Robert Simonišek, Dijana Matković, Milan Dekleva
Objavljeno v DKUM: 23.01.2015; Ogledov: 3163; Prenosov: 455
Celotno besedilo (986,47 KB) |
8. Proučevanje razvojnih stadijev in biometričnih parametrov različnih medvrstnih hibridov vinske trteTadej Neuvirt, 2013, diplomsko delo Opis: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali razvojne stadije in biometrične parametre pri nekaterih sortah (medvrstnih hibridih) 'Johanniter', 'Regent', 'Cabernet Carol', 'Prior' in standardni sorti vinske trte 'Modri pinot'. Pri spremljanju razvojnih stadijev smo ugotovili, da sta sorti 'Regent' in 'Prior' prej cveteli (p ≤ 0,05). Sorta 'Regent' je prva dosegla tehnološko zrelost, kontrolna sorta 'Modri pinot' pa zadnja (p ≤ 0,05). Optimalno zrelost grozdja sta najprej dosegli sorti 'Regent' in 'Johanniter', najkasneje pa sorta 'Prior'. Sorta 'Regent' je imela manjšo povprečno maso grozdja na trs od kontrolne sorte in ostalih medvrstnih hibridov (p ≤ 0,05). Kontrolna sorta 'Modri pinot' je imela največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku (90 °Oe), najmanjšo pa sorta 'Prior' (78 °Oe) (p ≤ 0,05). Prav tako je imela kontrolna sorta največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin (8,9 g/L), najmanjšo pa sorta 'Regent' (6,1 g/L) (p ≤ 0,05). Največjo povprečno pH vrednost v grozdnem soku smo izmerili pri sorti 'Regent' (3,55), najmanjšo pa pri kontrolni sorti 'Modri pinot' (3,27) (p ≤ 0,05).
Ključne besede: vinska trta, medvrstni hibridi, razvojni stadiji, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 1658; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. Možnost uporabe soje, oljnih hibridov koruze in rička v proizvodnji biodizla : magistrsko deloMonika Brglez, 2011, magistrsko delo Opis: Biodizelsko gorivo prispeva k zmanjšanju emisij škodljivih snovi v ozračje, poleg tega pa ne
zahteva večjih posegov v že obstoječe dizelske motorje.
Namen naloge je bil ugotoviti možnost uporabe soje, oljnih hibridov koruze in rička v
proizvodnji biodizla in sicer ugotoviti pridelek, vsebnost olja v semenu (ISO 659:1998) in
pridelek olja na enoto površine v naših pedoklimatskih razmerah ter preučiti kemijsko sestavo
olja. Določiti jodno število po metodi SIST EN ISO 3961:2000, kislinsko število po metodi
SIST EN ISO 660:2000 in količino ter vrsto maščobnih kislin povzeto po Hamiltonu &
Hamilton (1992) ter primerjavo s standardi. V raziskavo sta bili vključeni po dve sorti
oziroma hibrida vsake oljnice.
V pridelku semena in v pridelku olja sta se kot najuspešnejša pokazala oba hibrida koruze.
Najmanjši pridelek semena in pridelek olja je bil dosežen pri ričku, med oljnima hibridoma
koruze in ričkom je bila soja. Vsebnost olja je bila po pričakovanju največja pri obeh sortah
rička in najmanjša pri obeh hibridih koruze. Srednji izplen olja smo dokazali pri obeh sortah
soje.
Olje koruze ni presegalo standarda v vsebnosti linolenske kisline in jodnega števila. Največjo
težavo predstavlja torej prekoračena vrednost kislinskega števila, kar posledično pomeni
večje število prostih maščobnih kislin.
Olje rička vsebuje preveliko količino linolenske kisline. Preseženi sta tudi vrednosti jodnega
in kislinskega števila.
Sojino olje ima nizko vsebnost prostih maščobnih kislin ter visoko jodno število. Zato ga je
možno uporabljati samo v kombinaciji z drugimi olji.
V skladu s standardom SIST EN 14214 nobena izmed izbranih poljščin povsem ne ustreza
zahtevanim kriterijem.
Z analizo vsebnosti težkih kovin v tleh in rastlinskem materialu je bilo dokazano, da je
bioakumulacija zelo nizka oz. v olju zanemarljiva.
Ključne besede: soja, oljni hibridi koruze, riček, biodizel gorivo, oljnice, proizvodnja biodizla
Objavljeno v DKUM: 15.04.2011; Ogledov: 3246; Prenosov: 366
Celotno besedilo (3,44 MB) |
10. TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI MOTORNIH VOZIL NA ALTERNATIVNI POGON IN NJIHOVA UPORABA V POŠTI SLOVENIJEIgor Ješovnik, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so obravnavane teme s področja vozil cestnega prometa, in sicer pogon na alternativna biogoriva, akumulatorski pogon, hibridni električni pogon z gorivnimi celicami in klasični hibridni pogon. Prav tako so obravnavani pomembnejši tehnično tehnološki parametri pogona, kot so navor, moč in hitrost. Nadalje so opisani primarni in sekundarni energijski viri. Opisane so stopnje zaporednih in vzporednih hibridnih pogonov, bistvena razlika med njimi, direktni pogon ter akumulatorji, kondenzatorji in ultrakondenzatoji, ki s svojo energijsko gostoto odločajo o avtonomiji oziroma prihodnosti električnih vozil. Opisana je tudi ustrezna polnilna infrastruktura. Konvencionalni pogon vozil velikega voznega parka Pošte Slovenije predstavlja veliko ekološko obremenitev, zato je v diplomski nalogi obravnavana strategija uvajanja vozil z alternativnim pogonom, njihova uporaba in danih tudi nekaj predlogov za razširitev ekološkega dela voznega parka Pošte Slovenije.
Ključne besede: hibridna vozila, vzporedni hibridi, zaporedni hibridi, hibridne stopnje vozil, električni hibridi, akumulatorska vozila, vozila na gorivne celice, energijski viri, direktni pogon
Objavljeno v DKUM: 02.11.2010; Ogledov: 4545; Prenosov: 714
Celotno besedilo (2,53 MB) |
