Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Da lahko policija svoje naloge po pričakovanju družbe opravlja kar se da učinkovito, potrebuje policist potrebna policijska pooblastila. Policiji so pooblastila dana kot orodje za to, da lahko z njimi uspešno in učinkovito opravlja z zakoni in podzakonskimi predpisi določene naloge. Vstop v tuje stanovanje in druge prostore ima slovenska policija natančno opredeljena v različnih zakonih, saj je stanovanje prostor, kjer posameznik upravičeno pričakuje zasebnost. Cilj diplomske naloge je s pomočjo literature podrobneje opisati vstop v tuje stanovanje po obstoječi zakonodaji v Republiki Sloveniji. S pomočjo literature smo pojasnili, kakšne so bistvene razlike med hišno preiskavo in vstopom v tuje stanovanje. Ugotovili smo, da nobene hišne preiskave ne moremo opraviti, ne da bi pred tem vstopili v tuje stanovanje ali prostore, bistvena razlika pa se nahaja v »intenzivnosti« pregleda prostora. S pomočjo statističnih podatkov policije za leto 2019 smo med seboj primerjali, koliko vstopov na podlagi hišne preiskave na 100.000 prebivalcev je opravila določena policijska uprava. S preučitvijo statističnih podatkov policije smo naredili graf, ki prikazuje število vstopov v tuje stanovanje na podlagi hišne preiskave za obdobje desetih let (2010–2019). Graf prikazuje, da so številke skozi leta približno enake. Med seboj smo primerjali zakonodajo na področju vstopa v tuje stanovanje in druge prostore med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, kjer smo ugotovili, da je zakonodaja na tem področju zelo podobna.
Ključne besede: diplomske naloge, vstop v tuje stanovanje, policija, hišna preiskava, nedotakljivost stanovanja
Objavljeno v DKUM: 19.01.2021; Ogledov: 1109; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1021,74 KB)

Opis: V diplomskem delu so obravnavani kriminalistični vidiki izvedbe hišnih preiskav pri obravnavanju tatvin motornih vozil. Hišna preiskava je procesno dejanje v predkazenskem postopku, izvedba in način preiskave pa sta natančno opredeljena z vidika zakonitosti, in sicer že od pogojev za pridobitev odredbe za hišno preiskavo. Na začetku je predstavljena problematika preiskovanja tatvin motornih vozil v Republiki Sloveniji, pri čemer so podrobneje predstavljeni načini izvrševanja tovrstnih dejanj. Poudarek diplomskega dela je na kriminalističnih vidikih izvedb hišnih preiskav, pri čemer so izpostavljene posamezne faze ter posebnosti. Poznavanje delovanja storilcev je ključnega pomena za uspešno preiskovanje vseh vrst kaznivih dejanj, saj preiskovalcem olajša njihovo delo pri načrtovanju in izvajanju opravil v vseh fazah obravnavanja. Z odgovori na raziskovalna vprašanja so izpostavljene posebnosti preiskovanja t. i. avtomobilske kriminalitete. Za uspešno odkritje sledov je ključnega pomena kriminalistična tehnika, s pomočjo katere so takšni sledovi uspešno zavarovani, s tem pa je zagotovljena njihova procesna veljava. Pri odkritju sledov ali predmetov je ključnega pomena poznavanje uporabe specialnih orodij in pripomočkov za izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj. Predstavljena je ugotovitev, da se storilci razvoju vozil in sistemom varovanja uspešno prilagajajo, razvijajo »orodja« za izvrševanje tatvin, ki so vedno bolj sofisticirana, njihov namen uporabe pa je s prostim očesom včasih težko ugotovljen. Za konec je predstavljena kratka primerjava problematike tatvin vozil med Policijsko upravo Ljubljana in Policijsko upravo mesto Beograd.
Ključne besede: diplomske naloge, hišna preiskava, tatvine motornih vozil, kriminalistični vidiki, specialna orodja
Objavljeno v DKUM: 10.12.2018; Ogledov: 1121; Prenosov: 139
Celotno besedilo (893,82 KB)

Opis: Z magistrskim delom, ki nosi naslov “Plain view” doktrina pri presoji nedovoljenosti dokazov skuša avtor bralcu predstaviti izvorno ureditev obravnavanega instituta oziroma potek razvoja instituta v ameriški sodni praksi, podati oceno uspešnosti implementacije tega instituta v slovenski pravni red, podati svoje mnenje o ustavnosti trenutne ureditve obravnavanega instituta v slovenski zakonodaji ter preko sodne prakse slovenskih sodišč prikazati uporabo instituta v praksi. Magistrsko delo sestavljajo poglavja in podpoglavja, ki si vsebinsko sledijo. V uvodnem delu je najprej predstavljena opredelitev problema z opredelitvijo ciljev magistrskega dela, navedbo metod za dosego cilja ter predpostavkami in omejitvami pri obravnavanju problema. Zaradi kasnejše umeščenosti v kontekst hišnih in osebnih preiskav ter preiskav elektronskih naprav so v drugem poglavju predstavljene nekatere, kar zadeva hišne in osebne preiskave ter preiskave elektronskih naprav, najpomembnejše temeljne človekove pravice in svoboščine. Sledi tretje poglavje z natančno predstavitvijo preiskave kot prve faze rednega kazenskega postopka s posameznimi preiskovalnimi dejanji, ki se praviloma opravljajo v okviru le-te. V četrtem poglavju se začne avtor spuščati v osrčje magistrskega dela s predstavitvijo osrednjega insituta in prikazom razvoja le-tega skozi izbrane sodbe ameriških sodišč. V zaključku poglavja je povzeto bistvo, v zadnjem podpoglavju pa je prikazan prenos instituta iz realnega v kibernetski svet. Temu poglavju sledi peto in hkrati osrednje poglavje tega dela, v katerem se avtor spusti v oceno uspešnosti implementacije tega instituta v slovenski pravni red in poda mnenje glede ustavnosti trenutne zakonske ureditve. Prav tako skozi oči obstoječe sodne prakse slovenskih sodišč prikaže uporabo instituta v praksi tako v realnem kot tudi kibernetskem svetu. V sledečem poglavju je na kratko predstavljen institut ekskluzije dokazov in poudarjena njegova vloga pri sankcioniranju kršitev kriterijev za uporabo obravnavanega instituta. V sedmem poglavju avtor svoje misli strne v celoto. Magistrsko delo sestavljajo poglavja in podpoglavja, ki si vsebinsko sledijo. V uvodnem delu je najprej predstavljena opredelitev problema z opredelitvijo ciljev magistrskega dela, navedbo metod za dosego cilja ter predpostavkami in omejitvami pri obravnavanju problema. Zaradi kasnejše umeščenosti v kontekst hišnih in osebnih preiskav ter preiskav elektronskih naprav so v drugem poglavju predstavljene nekatere, kar zadeva hišne in osebne preiskave ter preiskave elektronskih naprav, najpomembnejše temeljne človekove pravice in svoboščine. Sledi tretje poglavje z natančno predstavitvijo preiskave kot prve faze rednega kazenskega postopka s posameznimi preiskovalnimi dejanji, ki se praviloma opravljajo v okviru le-te. V četrtem poglavju se začne avtor spuščati v osrčje magistrskega dela s predstavitvijo osrednjega insituta in prikazom razvoja le-tega skozi izbrane sodbe ameriških sodišč. V zaključku poglavja je povzeto bistvo, v zadnjem podpoglavju pa je prikazan prenos instituta iz realnega v kibernetski svet. Temu poglavju sledi peto in hkrati osrednje poglavje tega dela, v katerem se avtor spusti v oceno uspešnosti implementacije tega instituta v slovenski pravni red in poda mnenje glede ustavnosti trenutne zakonske ureditve. Prav tako skozi oči obstoječe sodne prakse slovenskih sodišč prikaže uporabo instituta v praksi tako v realnem kot tudi kibernetskem svetu. V sledečem poglavju je na kratko predstavljen institut ekskluzije dokazov in poudarjena njegova vloga pri sankcioniranju kršitev kriterijev za uporabo obravnavanega instituta. V sedmem poglavju avtor svoje misli strne v celoto.
Ključne besede: Plain view” doktrina, nedovoljeni dokazi, ustavno varovane človekove pravice in svoboščine, hišna preiskava, osebna preiskava, preiskava elektronskih naprav, zaseg predmetov.
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1957; Prenosov: 302
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ogled kraja kaznivega dejanja kot temelj iskanja materialne resnice, poudarja pomembnost ogleda, ki je v procesnem pomenu posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi policija ali sodišče z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja ugotovijo in razjasnijo, za kazenski postopek, pomembna dejstva. Osnovni namen ogleda je, da se najdejo in zavarujejo dejstva in sledovi kaznivega dejanja z namenom razjasnitve kaznivega dejanja in odkritja storilca. Med različnimi preiskovalnimi dejanji, ki jih morajo preiskovalci opraviti za učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj, ima še posebej pomembno vlogo ogled kraja kaznivega dejanja, saj je velikokrat prav na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja, odkritje in obsodbo storilca. Ogled se od drugih preiskovalnih dejanj loči predvsem po tem, da se pri opravljanju ogleda kraja dejanja objektivno in statično ugotavlja konkretno dejansko stanje in celoten potek kaznivega dejanja. V diplomskem delu sta primerjalno prikazani le rekonstrukcija in hišna preiskava. Kadar se ogled opravlja v zaprtih prostorih, se velikokrat postavlja vprašanje razmejitve med ogledom kraja dejanja in hišno preiskavo, ki pomeni poseg v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ter za izvedbo katere zakon zahteva izpolnitev določenih pogojev. Ogled je enkratno in neponovljivo dejanje, od katerega so odvisna vsa nadaljnja opravila, zato so lahko morebitne napake usodne za nadaljnji postopek, sploh v procesnem smislu, kjer lahko pomenijo izpodbojni razlog za izločitev dokazov. Bistveno je, da se ogled kraja dejanja opravi strokovno pravilno in precizno, saj je od tega odvisna procesna vrednost materialnih sledi in predmetov, zbranih pri ogledu. Iz primerov prakse sodišč pri nas in v tujini je razvidno, kateri so nekateri pogosti problemi, ki lahko nastanejo v zvezi s forenzičnimi dokazi ter vzroki za njih.
Ključne besede: ogled, hišna preiskava, rekonstrukcija, sodišče, preiskovalni sodnik, kriminalistična policija, forenzični laboratorij, kaznivo dejanje, kazenski postopek., forenzični dokazi.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 4150; Prenosov: 850
Celotno besedilo (882,56 KB)