| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Damijan Donko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta. Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih. Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti. Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi. Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 3051; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici