| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza nekaterih intermediatov za herbicide na bazi sulfoniluree : diplomsko delo
Anica Hajdnik, Suzana Berglez, 1994, diplomsko delo

Ključne besede: herbicidi, Harmony, Granstar, sinteze
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1681; Prenosov: 0

2.
Vpliv oskrbe vinogradov na pojavnost trsnih rumenic
Gorazd-Rudolf Kovačič, 2010, magistrsko delo

Opis: V vinogradu sorte 'Chardonnay', okuženem z Bois noir fitoplazmo, podjetja Radgonske gorice d.d., smo v obdobju od leta 2006 do leta 2009 proučevali vpliv tehnoloških ukrepov na pogostost pojavljanja trt z znamenji trsnih rumenic. V poskusu smo primerjali dva sistema oskrbe vinograda (sistem A — običajna integrirana pridelava, sistem B — integrirana pridelava, z dodatno uporabo insekticidov in herbicidov). Preučevali smo tudi učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov gostiteljev BN fitoplazme in prenašalca škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.). Poskusi so pokazali, da povečana intenzivnost zatiranja plevelov in uporabe insekticidov, vpliva na dinamiko pojavljanja trt z znamenji okužb s fitoplazmami povzročiteljicami rumenic vinske trte. Pri oskrbi po sistemu A je delež trt z znamenji po letih znašal 4,93 % (2006), 2,99 % (2007), 3,83 % (2008) in 3,06 % (2009). Delež trt, z izraženimi znamenji v delih vinograda z oskrbo po sistemu B pa je znašal 5,48 % (2006), 4,71 % (2007), 3,13 % (2008) in 2,27 % (2009). Z bolj intenzivnim zatiranjem plevelov in uporabo insekticidov na osnovi indoksakarba in klorpirifosa smo dosegli, da se delež trt, ki so kazale znamenja okužb z rumenicami, v poskusnem vinogradu dolgoročno ni povečeval. To posredno kaže tudi na možnost, da se ni povečeval delež okuženih trt. Uspešnost zatiranja plevelov, ki so gostitelji škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.), je možno povečati le z uvajanjem novih vrst herbicidov.
Ključne besede: Ključne besede: vinska trta, fitoplazme, herbicidi, insekticidi, oskrba
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2326; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (586,62 KB)

3.
Možnosti za zatiranje plevelov v posevkih oljne ogrščice (Brassica napus L.) s herbicidi dostopnimi na Slovenskem tržišču
Rebeka Bedenik, 2010, diplomsko delo

Opis: V enoletnem poskusu, izvedenem v letu 2009, smo proučevali možnosti kemičnega zatiranja plevelov v ozimni oljni ogrščici (sorta PRD 03). Uporabili smo 10 različnih kombinacij herbicidov na podlagi metazaklora, klomazona, klopiralida, dimetaklora in piklorama. Analizirali smo stopnjo učinkovitosti herbicidov, fitotoksičnost herbicidov ter pokrovnost parcelic z pleveli, v času dveh ocenjevanj. Prvo ocenjevanje je bilo izvedeno septembra, drugo pa spomladi, meseca aprila. Pri analizi skupne povprečne učinkovitosti herbicidov, smo ugotovili značilno manjšo učinkovitost dveh herbicidnih kombinacij, na podlagi klomazona ter klopiralida s pikloramom. Vseh ostalih 8 herbicidnih kombinacij je bilo visoko učinkovitih in se po stopnji učinkovitosti niso razlikovale med seboj. Nobena od preučevanih herbicidnih kombinacij ni povzročila pojavov kakršnih koli vizualno prepoznavnih znakov fitotoksičnosti na posevku ogrščice. Preučevani herbicidi, ki so dostopni na Slovenskem trgu nudijo zadovoljiv nivo možnosti za zatiranje plevelov v oljni ogrščici.
Ključne besede: herbicidi, pleveli, kontrola plevelov, oljna ogrščica, Brassica napus
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2075; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (649,53 KB)

4.
Zatiranje nekaterih novih invazivnih vrst plevelov v posevkih koruze
Simona Maček, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 je bil izveden poljski poskus, v katerem smo v posevku koruze proučevali fenologijo, tekmovalno sposobnost in odziv 8 tujerodnih vrst plevelov na zatiranje s herbicidi. Preučevane vrste so bile: Acalypha virginica, Ambrosia trifida, Amaranthus viridis, Amaranthus rudis, Bidens pilosa, Bidens subalternans, Iva xanthiifolia, Setaria faberi in Sicyos angulatus. Seme tujerodnih plevelov smo posejali v posevek koruze in nato plevelno populacijo poškropili (aplicirali) v dveh različnih terminih s herbicidi na osnovi aktivnih snovi dikamba, dimetenamid, izoksaflutol, mezotrion, prosulfuron, terbutilazin, tembutrion in topramezon. Učinkovitost herbicidov smo ugotavljali po standardnih metodah EWRS in EPPO. Pri večini kombinacij herbicid-plevelna vrsta smo dosegli učinkovitost višjo do 90-95 %. V primerih, ko smo dosegli učinkovitost nižjo do 90 %, so posamezne plevelne rastline uspele oblikovati manjše število semen do spravila pridelka koruze. To kaže, da z uporabo preučevanih herbicidov ni možno popolnoma preprečiti oblikovanje semen pri preučevanih plevelih. Glede na rezultate opazovanja fenologije, tekmovalne sposobnosti in podatke o doseženi učinkovitosti herbicidov lahko zaključimo, da z uporabo preučevanih herbicidov dovolj učinkovito zatremo preučevane plevele, da ti ne morejo povzročiti večjih izgub pridelka koruze. Ker oblikovanja semen nismo mogli popolnoma preprečiti ocenjujemo, da te vrste morda imajo sposobnost oblikovanja izhodiščnih populacij, ki lahko v naslednjih letih omogočijo prehod v trajne populacije koruznih njiv.
Ključne besede: invazivni pleveli, herbicidi, zatiranje plevelov, koruza
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2543; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (367,92 KB)

5.
MOŽNOSTI ZA ZATIRANJE PLEVELOV V POSEVKIH MAKA (Papaver somniferum L.) S HERBICIDI, DOSTOPNIMI NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU
Dejan Vrabelj, 2011, diplomsko delo

Opis: V enoletnem poljskem poskusu, izvedenem v letu 2008, smo proučevali možnost kemičnega zatiranja plevelov v posevku maka (Papaver somniferum L., cv. Jozef). Uporabili smo devet različnih herbicidov na podlagi prosulfokarba, klomazona, petoksamida, S-metolaklora, pendimetalina, izoksaflutola, bromoksiniloktanoata, mezotriona in fluazifop-p-butila. Analizirali smo stopnjo učinkovitosti herbicidov in njihovo fitotoksičnost ter pridelek semena maka. Učinkovitost herbicidov na podlagi S-metolaklora, izoksaflutola in fluazifop-p-butila je bila nizka. Ostali herbicidi so bili zelo učinkoviti in se med seboj po stopnji učinkovitosti niso značilno razlikovali. Od preučevanih herbicidov je največjo fitotoksičnost na maku povzročil pripravek na podlagi pendimetalina, nekoliko manj pa herbicid na podlagi izoksaflutola. Omenjenih dveh herbicidov ni priporočljivo uporabljati v posevkih maka. Proučevani herbicidi, ki so dostopni na slovenskem trgu, nudijo dokaj omejeno možnost za zatiranje plevelov v vrtnem maku.
Ključne besede: herbicidi, plevel, kontrola plevelov, mak; Papaver somniferum
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 2072; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (261,59 KB)

6.
Primerjava učinkovitosti različnih kombinacij herbicidov in njihov vpliv na plevelno združbo v vinogradu
Suzana Arnečič, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih 2008 in 2009 smo na Univerzitetnem centru Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v vinogradu sorte 'Renski rizling' ugotavljali učinkovitost enajstih herbicidov oziroma njihovih kombinacij za zatiranje plevelne združbe pod trtami. Poskus je bil zastavljen po metodi naključnih blokov v treh ponovitvah. Ocenjevali smo učinkovitost herbicidov in pokrovnost tal s plevelno združbo. V letu 2008 je bila statistično značilna najmanjša pokrovnost tal s plevelno združbo pri obravnavanjih glifosat (dvojni odmerek), flazasulfuron + pendimetalin, flazasulfuron + MCPA, najboljša učinkovitost pa pri obravnavanjih glifosat (dvojni odmerek) in glifosat + oksifluorofen (p = 0,05). V letu 2009 je bila najmanjša pokrovnost tal pri kombinaciji flazasulfuron + glifosat (11. 5. 2009), pri zadnjem ocenjevanju ni bilo statistično značilnih razlik med obravnavanji (3. 7. 2009). Največja učinkovitost (> 95 %) je bila pri flazasulfuron + glifosat (11. 5. 2009), pri drugem ocenjevanju (3. 7. 2009) med obravnavanji ni bilo statistično značilnih razlik. Najmanj raznovrstna plevelna združba je bila pri kombinaciji flazasulfuron + oksifluorofen in flazasulfuron + glifosat. Največ različnih plevelnih vrst je bilo pri kombinaciji pendimetalin + glifosat.
Ključne besede: vinska trta, herbicidi, učinkovitost, pokrovnost tal, pleveli
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 1522; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Učinkovitost delovanja herbicidov na pokošene rastline pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je možno ambrozijo uspešno zatirati na način, da košnjo in aplikacijo herbicida izvedemo hkrati. Za določitev učinkovitosti herbicidov nanesenih na rastline ambrozije takoj po košnji smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bila vrsta herbicida, drugi višina ambrozije ob košnji in tretji delež omočene listne površine s herbicidi. Rastline ambrozije gojene v loncih z volumnom 10 l smo v različnih stadijih (20, 35, 60 in 80 cm višine) s škarjami odrezali na višini 5 cm od tal. Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na preostanek rastlin smo nanesli herbicide na podlagi aktivnih snovi glifosat (1500 g/ha), dikamba (385 g/ha), bentazon (1200 g/ha) in tifensulfuron (12 g/ha) na način, da smo pri različnih obravnavanjih s herbicidno brozgo omočili 10, 35, 60, 85 ali 100 % površine listov, ki so ostali po rezi. Različne deleže poškropljene površine smo dosegli s prekrivanjem rastlin s plastično folijo tako, da je bil del listov prekrit, del pa ne. Učinkovitost herbicidov smo ocenili glede na maso suhe snovi, ki so jo oblikovale rastline v obdobju od maja do septembra in glede na količino semen, ki so jih uspele oblikovati. Učinkovitost herbicidov je padala z višanjem ambrozije ob izvedbi rezi in z zmanjševanjem deleža površine listov, ki smo jo omočili s herbicidom. Tudi interakcija med omenjenima dejavnikoma je bila statistično značilna. Rezultati kažejo, da sta za zatiranje ambrozije na način, ko ob košnji izvedemo hkrati aplikacijo herbicidov, primerna predvsem herbicida glifosat in dikamba, herbicida bentazon in tifensulfuron pa sta manj učinkovita. Zadovoljivo učinkovitost pri zatiranju ambrozije z uporabo glifosata in dikambe (več kot 90 % zmanjšanje zelene gmote in števila oblikovanih semen) je mogoče doseči, če rastline ob košnji ne presegajo višino 20-30 cm in s herbicidom omočimo najmanj 40 % površine listov, ki ostanejo po košnji.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia, zatiranje, košnja, herbicidi, učinkovitost
Objavljeno: 25.03.2015; Ogledov: 614; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici