1. Vpliv načina obdelave tal in časa uporabe herbicida na intenzivnost erozijskih procesov v posevku koruze na nagnjeni površini : magistrsko deloGašper Fridrih, 2022, magistrsko delo Opis: V letu 2021 je bil izveden poljski poizkus, v katerem smo analizirali vpliv obdelave tal, učinkovitosti delovanja herbicidov in pokrivnosti plevelne vegetacije na intenzivnost erozijskih procesov v posevku koruze na nagnjeni kmetijski površini. Poskusno površino smo razdelili na parcele glede na način obdelave in vrsto apliciranega herbicida. Poskus je vključeval pet različnih sistemov. Prva parcela je bila preorana in nanjo smo po setvi koruze nanesli talni herbicid Adengo®. Sledila je »no-till« parcela, kjer smo imeli dva koncepta uporabe herbicidov; prvi del smo tretirali s pripravkom Tajfun® 360 na osnovi snovi glifosat takoj po setvi, drugi del pa smo tretirali po vzniku s kombinacijo dveh listnih herbicidov Focus® in Mustang®. Tudi parcela z minimalno obdelavo tal (uporaba vrtavkaste brane), je bila tretirana z mešanico dveh herbicidov (Monsoon® in Mustang®) po vzniku koruze. Na sosednjo minimum till parcelo, ki je bila sejana prečno na strmino, smo nanesli kombinacijo listnega in talnega herbicida (Lumax® in Equip®). Učinkovitost uporabljenih herbicidov smo analizirali v dveh razvojnih fazah koruze (BBCH 14-18 in BBCH 60-69). Opravili smo tudi analizo pokrovnosti aktivnih in propadlih plevelov med različnim obdobjem rasti koruze. Sistemi obdelave in uporabe različnih herbicidov so imeli statistično značilen vpliv na količino pridelka sveže silažne koruze (kg/ha). Skupna letna količina erodirane zemljine (kg/ha) je med posameznimi obravnavanji močno variirala. Razlika med najmanjšo in največjo vrednostjo erodirane zemljine je bila namreč več kot 38 ton na ha letno.
Ključne besede: erozija, herbicid, koruza, vrsta obdelave, rastlinska pokrovnost
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 95
 Celotno besedilo (2,92 MB) |
2. Vpliv biostimulatorjev na rast in razvoj čebule (Alium cepa l.) ter na stopnjo napada bolezni in škodljivcevMatija Lednik, 2022, magistrsko delo Opis: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Ključne besede: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 929; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. Analiza možnosti zatiranja pelinolistne ambrozije v posevkih buč (Cucurbita pepo L.)Matic Leben, 2020, magistrsko delo Opis: V sezoni 2018 je bil narejen poljski poskus, katerega namen je bila analiza možnosti
zatiranja pelinolistne ambrozije v posevku oljnih buč (hibrida 'GL Sonne' in 'GL
Rustikal') z aktivno snovjo halosulfuron–metil in analiza vpliva herbicida na rast in
razvoj oljnih buč ter pridelka bučnih semen. Prav tako smo na oljnih bučah preučili
vpliv dodanega sredstva za krepitev rasti z aktivno snovjo 24R-epibrasinolid na
zmanjševanje poškodb, povzročenih od herbicida. Aktivna snov halosulfuron-metil je v
primerjavi s kontrolo v vseh apliciranih odmerkih statistično značilno znižala število
rastlin pelinolistne ambrozije. Aktivna snov je sicer povzročila začetno fitotoksičnost na
oljnih bučah, ki pa so jo te skozi rastno dobo popolnoma sanirale in zaradi
fitotoksičnosti ni bilo zmanjšanega pridelka. Ugotovili smo, da sredstvo za krepitev
rastlin statistično značilno znižuje stopnjo poškodb na oljnih bučah, povzročenih zaradi
herbicida, vendar je učinek sredstva opazen pri obravnavanjih z višjimi odmerki
herbicida. Prav tako preučevana aktivna snov ne vpliva značilno na pridelek svežih in
posušenih bučnih semen, saj se nobeno obravnavanje statistično značilno ne razlikuje
od plevelov prostih kontrol, kjer nismo uporabili herbicida.
Ključne besede: Oljne buče, herbicid, ambrozija, zatiranje, pleveli
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 1178; Prenosov: 149
Celotno besedilo (8,87 MB) |
4. Zatirnje plevelov v nasadu hrušk s setvijo mešanice nekonkurenčnih zeli in travKarmen Križan, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V trajnih nasadih smo pri zatiranju plevelov zelo odvisni od uporabe herbicida glifosat. za boljšo prihodnost pa želimo to spremeniti in poskušamo z alternativno možnostjo zatiranja, kot je setev rastlin in vzdrževanje trajne rastlinske združbe, ki preprečuje razvoj plevelov. Tako smo naredili kratkotrajen poskus, v katerem smo raziskali možnosti preprečevanja rasti plevelov.
Ključne besede: hruška, herbicid, mešanice, plevel, podrast
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1211; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. MOŽNOSTI ZA ZATIRANJE PLEVELOV V POSEVKIH SOJE (Glycine max (L.)) S HERBICIDI DOSTOPNIMI NA SLOVENSKEM TRŽIŠČUIris Šenk, 2011, diplomsko delo Opis: V poljskem poskusu smo preizkušali delovanje herbicidov za zatiranje plevelov v posevku navadne soje (Glycine max (L.) Merr.). V poskusu je bilo uporabljenih devet različnih herbicidov v različnih kombinacijah. Uporabljeni so bili: Stomp 330 EC (pendimetalin), Dual Gold 960 EC (S-metolaklor), Sencor WG 70 (metribuzin), Afalon (linuron), Harmony 75 WG (tifensulfuron-metil), Focus ultra (cikloksidim), Basagran 600 (bentazon), Plateen WG 41,5 (metribuzin + flufenacet) in Fusilade forte (fluazifop-p-butil). Pokrovnost plevelov v kontroli (neškropljeno) je znašala 94,5 %. V najvišjem deležu (90 %) je bil na neškropljenih poskusnih parcelicah zastopan plevel navadna kostreba (Echinochloa crus-galli). Ostali pleveli so bili zastopani v 1–4 % deležu. Najvišjo učinkovitost smo dosegli pri uporabi kombinacije herbicidov Basagran 600 + Dual Gold 960 EC (96,5 %). Visoko učinkovitost smo dosegli tudi pri uporabi kombinacij Plateen WG 41,5 + Basagran 600 (93,9 %) in Sencor + Dual Gold 960 EC (93,0 %). Na nobeni od poskusnih parcelic ni bilo mogoče opaziti pojavov fitotoksičnega delovanja herbicidov na rastline soje.
Ključne besede: herbicid, navadna soja, plevel, zatiranje plevela
Objavljeno v DKUM: 31.03.2011; Ogledov: 3684; Prenosov: 249
Celotno besedilo (577,39 KB) |
