| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena nega kirurškega bolnika z motnjami v strjevanju krvi
Janja Tamše, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili motnje v strjevanju krvi, ki vplivajo na operativno zdravljenje, dejavnike tveganja za nastanek venske tromboze, predstavili smo tudi, kaj mora medicinska sestra opazovati pri kirurški rani in pripravo hemofilika na operativni poseg. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med zdravstvenimi delavci kirurških oddelkov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v mesecu juniju 2009. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Ugotoviti smo želeli, ali medicinske sestre vedo, da oralna kontracepcijska sredstva in nosečnost vplivata na koagulacijo, ali vedo, da se hemofiliki smejo ukvarjati s športom in da je najprimernejše plavanje in ali vedo, da je priporočeno obdobje uporabe elastičnih povojev ali nogavic od šest mesecev do enega leta. Ugotovili smo, da večina zdravstvenih delavcev ve, da oralna kontracepcijska sredstva in nosečnost vplivata na koagulacijo in da se hemofiliki smejo ukvarjati s športom. Da je najprimernejše plavanje, ve večina anketirancev. Le četrtina anketirancev ve, da je priporočeno obdobje uporabe elastičnih povojev in nogavic od šest mesecev do enega leta.
Ključne besede: motnje koagulacije, zdravstvena nega, kirurški bolnik, hemofilija, venska tromboza, oralna kontracepcijska sredstva, nosečnost
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2664; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (409,80 KB)

2.
Zdravstvena nega pri bolnikih s hemofilijo
Saša Granfola, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri hemofilikih ter značilnosti hemofilije in von Willebrandove bolezni. Predstavljene so tudi najpogostejše težave pri hemofiliji A in B ter von Willebrandove bolezni. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo predsednika Jožeta Faganela - društva hemofilikov Slovenije, ki je dal soglasje in zdravstvene dokumentalistke Rajke Bavčar, ki je izvedla anketo zaradi zaupnosti podatkov hemofilikov. Diplomsko delo je raziskovalno delo, ki vključuje hemofilike in bolnike z von Willebrandovi boleznijo, ki so sodelovali z izpolnjevanjem anketnih vprašalnikov. Nekatere ankete so bila opravljene v UKC Ljubljana na hematološkem oddelku, nekatere pa drugod po Sloveniji preko pošte Slovenije (na domu). Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri bolniki poznajo svojo bolezen in kako se z njo spoprijemajo. Rezultate smo pridobili z vprašalnikom odprtega in zaprtega tipa, razdeljenim med 30 naključno izbranih bolnikov, vrnjenih anonimnih anket smo dobili 24. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Rezultati so pokazali, da je najpogostejša hemofilija A 16 (66,67%). Ugotovili smo, da so bolniki s hemofilijo A, s hemofilijo B ter bolniki z von Willebrandovo boleznijo precej samostojni, to pomeni, da je vključenost medicinske sestre zelo velika.
Ključne besede: hemofilija A, hemofilija B, hemofilik, von Willebrandova bolezen, društvo hemofilikov Slovenije, medicinska sestra.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2123; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1020,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici