| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacije tehnologije invazivnega hemodinamičnega monitoringa med splošno anestezijo
Nejc Rednjak, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali možnost uporabe simulacij na področju invazivnega hemodinamskega monitoringa med splošno anestezijo. Namen diplomske naloge, je opisati tehnologije invazivnega monitoringa, ki se uporabljajo na simulatorju. Simulacije so temeljile na realnih zapletih. Simulacije so za študente bistvenega pomena pri pridobivanju znanja in izkušenj na področju monitoringa. Opisali smo splošno anestezijo, predstavili biomedicinsko tehnologijo in pomen simulacij v procesu izobraževanja. Rezultati kažejo, da je mogoče na simulatorju predstaviti le manjši del invazivnega hemodinamskega monitoringa. Omogoča nam le prikaz, arterijskega krvnega tlaka (ABP) in osrednjega venskega tlaka (OVT) na simulacijskem monitorju. Fizično na simulatorju ni mogoče nastavljati centralnih katetrov niti arterijske kanile. Zato predlagamo uporabo realne opreme, ki jo improvizirano uporabimo na simulatorju.
Ključne besede: hemodinamski, monitoring, simulacije, anestezija, simulator, izobraževanje.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 1857; Prenosov: 810
.pdf Celotno besedilo (11,22 MB)

2.
AKTIVACIJE KLINIČNIH ALARMOV V PROSTORIH OPERACIJSKEGA BLOKA
Ksenija Ciglar, 2015, magistrsko delo

Opis: Dobro izveden sistem kliničnih alarmov lahko reši pacientovo življenje, kajti ti so na prvem mestu glede vzrokov smrti, povezanih z medicinsko tehnologijo. V magistrskem delu smo opisali pomembnost kliničnih alarmov in predstavili, kako so ti alarmi kategorizirani (prioritete). Raziskali smo čase proženja alarmov na kliničnem monitorju Dräger Infinity Gamma. Za simuliranje hemodinamičnih spremenljivk smo uporabili simulatorja elektrokardiografskih (EKG) ritmov Simulaids in HeartSim 200. V kvantitativni raziskavi smo primerjali aktivacije alarmov v dveh različnih skupinah, poimenovanih kritični alarmi in nekritični alarmi. Omejili smo se na hemodinamične parametre, izmerjene z monitorjem Dräger Infinity Gamma. Ugotovili smo, da se alarmi kritične skupine prožijo v povprečju v 4,37 ± 0,16 sekunde, alarmi nekritične skupine pa v 8,51 ± 0,92 sekunde. Primerjali smo tudi časovno prožitev alarmov med hitro in počasno ventrikularno tahikardijo (VT fast in VT slow). Alarm pri VT fast se sproži v povprečju v 3,32 ± 0,28 sekunde, kar je hitreje kot pa pri VT slow, kjer čas proženja alarma znaša 5,88 ± 0,18 sekunde. Simulatorji so sposobni prožiti alarme obeh skupin in jih klinični monitor tudi prepozna ter signalizira z alarmom.
Ključne besede: alarmi, klinični monitor, simulacije, hemodinamski monitoring.
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 532; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

3.
Uporaba tehnologije električne kardiometrije pri monitoringu fizioloških procesov
Aleksandra Lah Topolšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo naprednega neinvazivnega hemodinamskega monitorja Osypka Medical Aesculon spremljali hemodinamske parametre glede na različne scenarije. Namen magistrskega dela je bil z izvedenimi scenariji ugotoviti spremembe v fizioloških procesih glede na zunanje dejavnike ter skladnost dobljenih rezultatov z rezultati iz literature. Meritve smo izvajali na skupini zdravih prostovoljcev (N = 8), ki smo jih izpostavili trem različnim scenarijem v skupnem številu 96 meritev. V prvem scenariju, pasivnem dvigu nog za 45°, nismo ugotovili skladnosti dobljenih rezultatov z rezultati iz primerjalne literature. Rezultati so odražali statistično nepomembno odstopanje vrednosti pri vseh štirih opazovanih parametrih: frekvenca srca - HR (p = 0,416), minutni iztis srca - CO (p = 0,575), srednji arterijski tlak - MAP (p = 0,671) in iztisni volumen srca - SV (p = 0,204). Pri drugem scenariju, izvedbi Valsalva manevra, smo ugotovili statistično pomembnejše odstopanje pri dveh opazovanih parametrih, in sicer pri CO (p = 0,012) in HR (p = 0,049). CO se je skladno s primerjalno literaturo znižal s 6,8 ± 1,4 na 5,0 ± 0,3 L/min, kar pomeni, da je povprečna vrednost znižanja znašala 1,7 ± 1,2 L/min. Prav tako se je pričakovano znižal tudi HR. Povprečna vrednost nižanja HR je znašala 15 ± 20 utripov/min, in sicer z 71 ± 18 na 56 ± 9 utripov/min. Pri tretjem scenariju, kjer smo izvedli potapljaški refleks, smo ugotovili skladnost s primerjalno literaturo samo v enem opazovanem parametru, in sicer HR (p = 0,012), ki se je znižal. Povprečna vrednost nižanja HR je znašala 13 ± 8 utripov/min, saj se je povprečna vrednost HR znižala s 77 ± 12 na 64 ± 14 utripov/min. Ugotovili smo, da pri nobenem izvedenem scenariju ni prišlo do statistično pomembnega odstopanja v MAP in SV, čeprav smo meritve izvajali večkrat, morebitne nepravilne meritve pa smo zavrgli. Prišli smo do zaključka, da je zanesljivost pri meritvah odvisna tako od natančnosti naprave kot tudi od zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na preiskovanca.
Ključne besede: pasivni dvig nog, hemodinamski parametri, neinvazivni hemodinamski monitoring, Valsalva manever, potapljaški refleks.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 702; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
AKUTNE HEMODINAMSKE SPREMEMBE V KARDIOVASKULARNEM SISTEMU PRI IZVEDBI IZOMETRIČNEGA TESTA STISKA ROK
Doroteja Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: Izometrični test stiska rok je metoda za proučevanje odziva kardiovaskularnega sistema na stres. Namen raziskave je predstaviti akutne hemodinamske spremembe v kardiovaskularnem sistemu. Kot ključne spremenljivke raziskave smo izpostavili: frekvenco srca (HR), sistolični krvni tlak (SBP), diastolični krvni tlak (DBP), srednji arterijski tlak (MAP), utripni volumen srca (SV), minutni iztis srca (CO) in sistemska žilna upornost (SVR) med počitkom in pri izvedbi izometričnega testa stiska rok (IHT). Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabljali različne tuje in domače strokovne članke in vire ter deskriptivno metodo dela. Kvantitativno raziskavo smo opravili z monitorjem LiDCOTM. Uporabljali smo tudi dinamometer, manšeto za roko standardne velikosti za odrasle (M). Uporabljena je bila metoda neprekinjenega merjenja krvnega tlaka (CNAP), ki se imenuje metoda po Penazu, pri kateri smo uporabljali manšeto standardne velikosti za odrasle (M). Rezultati: Pri pet od sedem zdravih mladih odraslih se po izvedbi IHT statistično poveča HR (p < 0,001). Ugotovili smo tudi, da se SBP in DBP statistično povečata na koncu izvedbe IHT ter da je pri obeh p < 0,001. MAP se statistično poveča na koncu IHT, pri katerem je statistična značilnost znašala p < 0,001. Tudi SVR se poveča na koncu IHT, pri katerem je statistična značilnost znašala p < 0,001. Pri enem preiskovancu se statistično poveča SBP, DBP, MAP in SV, dokler sta se HR in CO v ta primeru tudi povečala, ampak ne statistično pomembno. Pri drugem preiskovancu so se SBP, DBP, MAP, HR in CO povečali, razen SV, ki se statistično zmanjšal (p=0,46). Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da se pri zdravih mladih odraslih parametri v kardiovaskularnem sistemu, kot so krvni tlak, frekvenca srca, srednji arterijski tlak, minutni iztis srca, utripni volumen in sistemska žilna upornost, povečajo na koncu izvedbe izometričnega testa stiska rok. Ključne besede: izometrični stisk rok, hemodinamski parametri, testi avtonomnega živčevja, monitoring obtočil.
Ključne besede: izometrični stisk rok, hemodinamski parametri, testi avtonomnega živčevja, monitoring obtočil.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 772; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (855,86 KB)

5.
INTEGRIRANI KLINIČNI MONITORING HEMODINAMIKE V ENOTAH INTENZIVNEGA ZDRAVLJENJA
Benjamin Lorbek, 2016, specialistično delo

Opis: V preteklosti se je za prikaz spremenljivk kliničnih monitorjev uporabljalo informacijsko tehnologijo golega prikazovanja posameznih spremenljivk brez kakršnekoli povezave med njimi. Takšen prikaz pa je od zdravstvenega delavca v enotah intenzivnega zdravljenja še dodatno predstavljalo oviro po pravilnem vrednotenju in oceni zdravstvenega staja bolnika. Z monitoringom hemodinamike v enotah intenzivnega zdravljenja, ki prikazuje podatke na multidimenzionalni način se lahko izboljša premagovanje ovir po pravilnem vrednotenju in oceni zdravstvenega staja bolnika. V specialistični nalogi se razišče trg kliničnih monitorjev in predstavi klinično platformo EV1000. Raziskana klinična platforma že na prvi pogled daje jasne in preprosto berljive spremenljivke hemodinamike bolnika, kar pa privede do boljšega odločanja v kritičnih situacijah. Na realni medicinski opremi Medicinske fakultete v Mariboru pa se razišče možnosti integriranih prikazov podatkov na hemodinamskih monitorjih, ter možnosti izvoza odčitanih podatkov.
Ključne besede: hemodinamski, monitoring, zasloni, grafika, ergonomija, intenzivna nega, klinična podpora, izobraževanje.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 531; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici