SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Motivacija - element zdravljenja pacientov na hemodializi
Mojca Prislan, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja motivacijo hemodializnega pacienta za sodelovanje pri zdravljenju. Predstavlja različne psihološke vidike in kakovost življenja pacienta s kronično ledvično odpovedjo. Opisana je vloga medicinske sestre pri motiviranju, ter zdravstvena vzgoja hemodializnega pacienta. Izpostavljena je komunikacija s pacientom kot pomemben dejavnik za kakovostno obravnavo pacienta na hemodializi. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anonimni vprašalnik zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo obdelali in prikazali v obliki grafov. Ugotovili smo, da so pacienti motivirani za sodelovanje pri zdravljenju. Prav tako se vsi zavedajo svoje vloge in sodelovanja pri zdravljenju s hemodializo. Ugotovili smo tudi, da pacienti poznajo svojo bolezen. Eni so mnenja, da jo dovolj dobro poznajo, medtem ko drugi menijo, da bi jo lahko poznali še bolj. Pacientom pri zdravljenju veliko pomeni podpora medicinske sestre in tudi svojcev, saj so tako bolj motivirani za sodelovanje pri zdravljenju. Le mali odstotek je tistih pacientov, ki jim podpora ne pomeni ničesar. Ugotovljeno je bilo, da predpisanih omejitev pri zdravljenju dosledno ne upoštevajo vsi pacienti. Le ena tretjina je tistih, ki predpisane omejitve upoštevajo vedno, ena tretjina jih upošteva samo včasih, tretjina pa jih ne upošteva, kljub temu, da se vsi zavedajo posledic nesodelovanja pri zdravljenju.
Ključne besede: ledvica, hemodializa, motivacija, pacient, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 3081; Prenosov: 560
.pdf Celotno besedilo (402,25 KB)

2.
Vloga medicinske sestre pri dializnih bolnikih s hipertenzijo
Blaženka Rota, 2009, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je najpomembnejši dejavnik tveganja za srčno-žilne zaplete ter vodilni vzrok obolevanja in smrtnosti pri hemodializnih bolnikih. V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri dializnih bolnikih s hipertenzijo. Namen diplomskega dela je poudariti pomen sodelovanja medicinske sestre in bolnikov pri izvajanju nefarmakoloških ukrepov za znižanje povišanega krvnega tlaka. Želeli smo ugotoviti, koliko znanja imajo dializni bolniki o povišanem krvnem tlaku ter ali poznajo načine preprečevanja oziroma zdravljenja povišanega tlaka. Raziskava je potekala na Oddelku za dializo v Splošni bolnici Trbovlje, kjer smo uporabili metodo terenske študije in tehniko anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da bolniki zelo dobro prepoznavajo povišan krvni tlak, tudi znanja in informacij imajo dovolj, manjka jim le motivacija in spodbuda. Vloga medicinske sestre pri vodenju bolnikov s hipertenzijo je, po mnenju bolnikov na dializi, zaželena in nujno potrebna Njena vloga zajema vsa ključna področja potrebnih veščin, ki naj bi jih dobra medicinska sestra imela. Medicinske sestre imajo potrebna znanja, sposobnost dobre komunikacije z bolnikom, organizacijo dela na oddelku in sodelovanje s celotnim zdravstvenim timom. Izvajanje sprememb pri življenjskih navadah je za hipertenzivne bolnike na dializi zelo koristno, bolnikovo sodelovanje pa nujno.
Ključne besede: hemodializa, hipertenzija, medicinska sestra, življenjske navade, nefarmakološki ukrepi, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2799; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (592,47 KB)

3.
Kakovost življenja pacienta zdravljenega s hemodializo
Ksenija Lutar, 2011, diplomsko delo

Opis: Kronična ledvična bolezen je eden od svetovnih zdravstvenih problemov zaradi naraščajoče incidence, prevalence, obolevnosti, umrljivosti in visokih stroškov. Kronična ledvična bolezen je tako v Sloveniji kot po svetu v porastu. Posledice bolezni se poleg ledvične odpovedi odražajo na vseh organskih sistemih. Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu opisati zgradbo, nalogo in delovanje ledvic, vrste nadomestnega zdravljenja, v empiričnem delu pa s pomočjo anonimnega vprašalnika predstaviti kakovost življenja pacienta,zdravljenega s hemodializo. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici Murska Sobota na dializi Internega oddelka. V raziskavo je bilo vključenih 50 pacientov, ki se zdravijo s hemodializo. Raziskava je pokazala, da so se pacienti težko privadili na omejitve, vendar so se sprijaznili,ker so vedeli, da je to potrebno. Odnosi so se spremenili predvsem v tem, da so si pacienti s svojci bližje kot pred hemodializo in tudi kakovost življenja se je spremenila najbolj na družbenem področju.
Ključne besede: pacient, ledvična odpoved, hemodializa, medicinska sestra, kvaliteta življenja
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 2103; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
VALIDACIJA SIMULACIJE DIALIZNEGA APARATA DIALOG PLUS
Aleš Avguštin, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izvedli validacijo simulatorja DIALOG plus glede na njegove funkcije, kjer smo simulacijo primerjali z realnim dializnim aparatom. Ugotavljamo, da se vizualni del simulacije popolnoma ujema z realnim aparatom. Simulator ne dosega in izpolnjuje vseh faz izobraževanja, ki so jih določile medicinske sestre za uvajanje v delo novozaposlenih na oddelku za hemodializo. Ugotovili smo, da s pomočjo teh simulacij ne pridobimo dovolj znanja in izkušenj, katere bi bile potrebne za samostojno delo z realnim aparatom. S simulatorjem lahko posamezniku predstavimo pomen oznak na krmilnem delu aparata in njihovih vrednosti, ter jih z grafičnim prikazom poučimo o hemodializnem postopku. Glavna prednost simulatorja je v tem, da kljub napakam ne moremo škodovati bolniku.
Ključne besede: Hemodializa, simulacije, dializni aparat, izobraževanje.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1268; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

5.
Prehrana bolnikov zdravljenih s hemodializo
Valentino Sever, 2012, diplomsko delo

Opis: Odpoved ledvic pomeni poslabšanje delovanja ledvic, ki tako več ne morejo ustrezno izločati toksinov in odpadnih produktov iz krvnega obtoka. Običajno se kopičenje snovi začne šele, ko je ledvična funkcija okrnjena vsaj za 60 odstotkov, do česar pride po več mesecih ali celo letih in je lahko posledica katerekoli bolezni, ki postopoma trajno in nepopravljivo okvari delovanje ledvic, pri vsem pa je velika težava v tem, da jo pogosto odkrijejo pozno, ko je zdravljenje težje, končna odpoved ledvic pa pogostejša. Pri zdravem človeku se vsi ti toksini izločajo iz telesa, pri ledvični okvari pa se kopičijo v telesu. Veliko vlogo ima pri tem prav pravilna prehrana, s katero bolniki zmanjšajo kopičenje nevarnih snovi v telesu.
Ključne besede: kronična in končna ledvična odpoved, hemodializa, prehrana
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 1353; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (799,30 KB)

6.
Pomanjkanje vitamina D pri bolnikih zdrhttp://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=56194avljenih s kronično hemodializo in njegovo nadomeščanje z visokimi odmerki holekalciferola
Eva Jakopin, 2013, doktorska disertacija

Opis: Uvod Pogost zaplet kronične ledvične bolezni (KLB) je mineralna in kostna ledvična bolezen (KLB-MKB), v sklopu te pa pomanjkanje vitamina D. Vzroki so hiperfosfatemija, hipokalcemija ter zmanjšano ledvično nastajanje aktivnega vitamina D. Vitamin D vpliva na kostno-mineralni metabolizem, deluje protivnetno, protitumorsko, zavira avtoimunske bolezni, srčnožilne bolezni, sladkorno bolezen, itd. Za hemodializne (HD) bolnike pomanjkanje vitamina D dokazano predstavlja višje tveganje za celokupno umrljivost. Zaenkrat obstajajo le priporočila Kidney Disease Outcomes Quality Initiative (K/DOQI) za nadomeščanje vitamina D pri bolnikih s KLB stopnje 3 in 4. Glede na prisotnost izvenledvične hidroksilaze se priporoča nadomeščanje z visokimi odmerki neaktivnih oblik. Cilji Glede na dokazano višjo umrljivost pri pomanjkanju vitamina D pri HD bolnikih in odsotnost uradnih priporočil za nadomeščanje, smo se odločili za raziskavo na podlagi katere bi izdelali svoj protokol nadomeščanja. Bolniki in metode Prospektivna raziskava je potekala od maja 2008 do maja 2010 v dializnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Bolnikom smo v začetku raziskave in nato vsake 4 mesece določali vrednost 25-hidroksivitamina D (25(OH)D), intaktnega parathormona (iPTH), kalcija (Ca) in fosfata (P). Bolniki z vrednostjo 25(OH)D < 75 nmol/L so enkrat mesečno prejeli 40.000 IE holekalciferola per os (Plivit D3®) 3 mesece zaporedoma. Ob kontrolah smo pri bolnikih s 25(OH)D < 75 nmol/L zdravljenje nadaljevali, pri 25(OH)D > 75 nmol/L pa smo zdravljenje do naslednje kontrole prekinili. Rezultati Od 101 bolnikov je bilo 52 (51,5%) moških in 49 (48,5%) žensk, starih 63,3 ± 13,5 let. Ob začetku raziskave so bili s HD zdravljeni v povprečju 69,1 ± 66,5 mesecev. Izgubili smo 36 (35,6%) bolnikov: 16 (44,4%) jih je umrlo, 11 (30,6%) je imelo presajeno ledvico, 9 (25%) je zamenjalo dializni center. Na začetku raziskave so 3 (3,0%) imeli zadostne zaloge vitamina D, 29 (28,7%) nezadostne, 52 (51,5%) blago pomanjkanje in 17 (16,8%) hudo pomanjkanje. Moški so imeli statistično značilno višjo začetno vrednost 25(OH)D kot ženske (p = 0,007). Bolniki mlajši od 67 let so imeli statistično značilno višjo začetno vrednost 25(OH)D kot starejši (p < 0,001). Med skupinami ni bilo razlik v končnih vrednostih 25(OH)D. Ob koncu raziskave je imelo 50 bolnikov (76,9%) nezadostno vrednost 25(OH)D, 9 (13,8%) blago pomanjkanje in 6 (9,2%) zadostne zaloge. Od prvega ciklusa zdravljenja ni bilo več bolnikov s hudim pomanjkanjem. Povprečna vrednost Ca se je med raziskavo znižala iz 2,28 ± 0,14 mmol/L na 2,16 ± 0,17 mmol/L (p < 0,001), povprečna vrednost 25(OH)D pa zvišala iz 28,6 ± 16,7 mmol/L na 54,9 ± 15,5 nmol/L (p < 0,001). Nismo ugotavljali statistično značilnih sprememb v koncentracijah iPTH in P. Bolniki, ki so raziskavo zaključili (n = 65), so v povprečju prejeli 12,9 ± 3,9 (mediana 12) odmerkov holekalciferola. Od tega je 29,2% (n = 19) bolnikov prejelo 12 odmerkov, 24,6% (n = 16) bolnikov 15 odmerkov, 21,5% (n = 14) bolnikov 18 odmerkov, 13,8% (n = 9) 6 odmerkov in 10,8% (n = 7) bolnikov je prejelo 9 odmerkov holekalciferola. Povprečno število prejetih odmerkov je koreliralo z začetno koncentracijo 25(OH)D (p = 0,041; korelacijski koeficient – 0,255). Tudi bolnik z zadostno začetno koncentracijo 25(OH)D je za vzdrževanje potreboval 6 odmerkov holekalciferola. Bolniki z nezadostnimi začetnimi koncentracijami 25(OH)D (n = 17) so potrebovali 12,5 ± 3,6 odmerkov (mediana 12 odmerkov) holekalciferola. Bolniki z blagim pomanjkanjem (n = 36) so potrebovali 13,2 ± 3,7 odmerka (mediana 12 odmerkov). Bolniki s hudim pomanjkanjem 25(OH)D (n = 11) so potrebovali 13,1 ± 4,9 odmerkov (mediana 15 odmerkov). Bolniki so zdravljenje s holekalciferolom dobro prenašali. V začetku raziskave noben bolnik ni imel hiperkalcemije, 25 bolnikov (24,8%) pa je imelo hiperfosfatemijo z najvišjo vrednostjo P 2,69 mmol/L. Po 24 mesecih je bil le 1 (1,5%) bolnik hiperkalcemičen s Ca 2,73 mmol/L in osem b
Ključne besede: hemodializa, holekalciferol, nadomeščanje vitamina D, pomanjkanje vitamina D, 25-hidroksivitamin D
Objavljeno: 03.07.2013; Ogledov: 2136; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

7.
Zdravstvena nega starostnika zdravljenega s hemodializo
Monika Pušnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Starostniki so pacienti z zelo nizko imunostjo. Kadar pa se pojavijo še okvare na ledvicah je takšno stanje za starostnika težko sprejemljivo. Okvarjene ledvice imajo zmanjšano sposobnost pravilnega in pravočasnega uravnavanja, ravnovesja elektrolitov in telesnih tekočin. Če se delovanje ledvic ob akutni odpovedi ne izboljša, stanje preide v kronično ledvično odpoved. Namen raziskave je predstaviti pacienta, ter s študijo primera izpostaviti težave, pred in po začetku zdravljenja s hemodializo. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo polstrukturiran intervju. Podatke smo pridobili od članov negovalnega in zdravstvenega tima, ter s pregledom zdravstvene in medicinske dokumentacije. Večina podatkov za študijo primera smo pridobili od pacienta z metodo opazovanja, merjenja in pogovora. Rezultati: Rezultati so pokazali, da kronična ledvična odpoved in s tem povezano zdravljenje s hemodializo omejuje starostnika pri življenjskih aktivnostih kot so: dihanje, prehranjevanje in pitje, ter spanje in počitek. Vendar se kakovost življenja starostnika po 5 zaporednih hemodializah izboljša. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je starostnik že kar dobro osveščen in pripravljen na varno obliko zdravljenja s hemodializo. Pomembno je, da vsakega posameznika obravnavamo individualno. V procesu zdravljenja je poleg strokovnega znanja zelo pomembna tudi ustrezna komunikacija.
Ključne besede: pacient, starostnik, medicinska sestra, kronična ledvična odpoved, hemodializa, zdravstvena nega.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1181; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Pomen testosterona pri hemodializnih bolnikih
Milena Taskovska, 2013, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, testosteron, hemoglobin, anemija, hemodializa, srčnožilne bolezni, dejavniki tveganja
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 864; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (551,81 KB)

9.
ODLOČITVENI MODEL ZA IZBOR VODILNE MEDICINSKE SESTRE BOLNIŠNIČNEGA ODDELKA
Tadeja Grabner, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava odločitveni model, s katerim si bomo pomagali poiskati primernega vodja bolnišničnega oddelka zdravstvene organizacije. Vsakodnevno se soočamo s pomanjkanjem kadrov, vendar nihče nepomisli, da ima pri vodenju oddelka pomembno vlogo ravno vodilna medicinska sestra. Ta mora imeti sposobnosti dobre organizacije, zato je najti takšno medicinsko sestro, ki ima znanje na vseh področjih od zdravstva do managementa, zelo težko. S slabo vodjo pridejo tudi ostale težave, kot so nemotiviranost ostalih zaposlenih, nestrokovna izvedba zdravstvenih procesov, bolniški staleži, zmanjšana uspešnost samega oddelka. Da bi se izognili tem težavam, moramo poskrbeti za skrbno pripravljene razgovore, ki od nas zahtevajo ogromno časa in priprav. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je prikazano okolje, za katerega smo reševali problem.Gre za Univerzitetni klinični center Ljubljana, podrobneje Oddelek za akutno in komplicirano hemodializo. V empiričnem delu s pomočjo programa Dexi prikažemo proces izbire vodje bolnišničnega oddelka. Rezultate smo kritično analizirali in uredili. Naše ugotovitvesmo predstavili vodji Centra za hemodializo, ki je v tem primeru odločevalec.
Ključne besede: večkriterijski hierarhični odločitveni model, metodologija Dexi, vodilna medicinska sestra, hemodializa.
Objavljeno: 26.06.2015; Ogledov: 633; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Cardiovascular mortality and microinflammation in abdominal obese hemodialysis patient
Sebastjan Bevc, Robert Ekart, Radovan Hojs, Tadej Zorman, Darinka Purg, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Trebušno maščevje ima pomembne provnetne lastnosti in predstavlja vir različnih vnetnih posrednikov. Z ozirom na dejstvo, da so pri hemodializnih (HD) bolnikih povišane koncentracije nekaterih vnetnih posrednikov, bi lahko imelo trebušno maščevje pomembno vlogo v patogenezi mikrovnetja, ki je dokazano povezano s pospešeno aterosklerozo. Namen naše raziskave je bil določiti vpliv mikrovnetja na srčnožilno umrljivost trebušno debelih HD bolnikov. Metode: V raziskavo smo vključili enainsedemdeset HD bolnikov (povprečna starost 59.3 12.8 let). Izmerili smo jim obseg pasu in trebušno debelost opredelili skladno s priporočili Mednarodnega združenja za sladkorno bolezen (International Diabetes Fede- ration). Določili smo serumske koncentracije lipidov (trigliceridi, HDL in LDL holesterol) in vnetnih posrednikov (interlevkin 6, tumor nekrozni dejavnikalfa, žilnocelična adhezivna molekula1 (VCAM1), medcelična adhezivna molekula1 (ICAM1)). Bolnike smo spremljali od dneva določitve vnetnih posrednikov (november 2003) do njihove smrti oziroma do 10. novembra 2009. Rezultati: Povprečna vrednost obsega pasu je bila za moške 97.6 1 +/- 6.1 cm in 92.2 +/- 15.9 cm za ženske. Trebušno debelost smo ugotovili pri 62 % vključenih bolnikih. S Coxovo regresijsko analizo smo ugotovili, da sta vnetna posrednika VCAM1 (p<0.031) in ICAM1 (p<0.024) napovednika srčnožilne umrljivosti pri trebušno debelih HD bolnikih. Četudi smo v omenjeno analizo vključili starost in ostale znane dejavnike tveganja za razvoj ateroskleroze (arterijska hipertenzija, kajenje, HDL in LDL holesterol, trigliceridi), sta oba vnetna posrednika ostala napovednika srčnožilne umrljivosti. Zaključek: Rezultati naše raziskave potrjujejo povezanost mikrovnetja in srčnožilne umrljivosti pri trebušno debelih HD bolnikih.
Ključne besede: hemodializa, kardiovaskularne bolezni, mikrovnetje, označevalci vnetnega dogajanja, trebušna debelost, umrljivost
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 425; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici