1. Harmonizacija davkov v Evropski UnijiDženita Mustić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga temelji na raziskavi harmonizacije davkov v Evropski uniji (EU) z namenom analizirati trenutno stanje davčne politike v EU ter poudariti pomen in potencialne koristi, ki jih prinaša harmonizacija davčnih politik med državami članicami. Osredotoča se na raznolikost davkov, ki vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) in davek od dohodka pravnih oseb, ter obravnava aktualne teme, kot so davčne oaze, okolijski davki in Direktiva DAC7. Skozi analizo je ugotovljeno, da bi uspešna implementacija davčne harmonizacije v EU prispevala k večji preglednosti, poštenosti in enakopravnosti v davčnem sistemu EU. Poleg tega bi povečala učinkovitost boja proti davčnim zlorabam in nepravilnostim v evropskem davčnem okolju. Na podlagi teh ugotovitev se v zaključku predlaga nadaljnje prizadevanje za uresničitev davčne harmonizacije v EU.
Ključne besede: Evropska unija, davčna harmonizacija, davki, DDV, posredni davki, neposredni davki, davek od dohodka pravnih oseb, davčne oaze
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (975,87 KB) |
2. Izstopna obdavčitev in erozija davčne osnove : magistrsko deloFilip Banfro, 2024, magistrsko delo Opis: Vodenje davčne politike je pomembno orodje držav za doseganje različnih socialnih in gospodarskih ciljev. S prilagajanjem davčnih stopenj lahko države vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev. V današnjem globaliziranem svetu je posameznikom in gospodarskim družbam na voljo dostop do različnih držav, ki davčnim zavezancem v želji po privabljanju investicij in kapitala ponujajo različne ugodnosti. Preko različnih davčnih olajšav in spodbud skušajo države na svoje ozemlje privabiti investicije in spodbujati gospodarski razvoj, obenem pa se zaradi tega spogledujejo s tveganjem upada proračunskih prihodkov in nezmožnosti zagotavljanja javnih potreb. Zaradi potrebe po ohranitvi proračunskih prihodkov se države nižanju davčnih bremen težko izognejo, kar vodi do pojava mednarodne davčne konkurence. Zniževanje davčnega bremena preko davčnih spodbud pa je potrebno razlikovati od škodljivih praks, s katerimi davčni zavezanci dosegajo nizko oziroma ničelno stopnjo obdavčitve določenega dohodka in tako povzročajo erozijo davčne osnove. Pojav velikih multinacionalnih podjetij, ki svoje dejavnosti razpršujejo po različnih jurisdikcijah in izkoriščajo stik različnih pravnih sistemov, ima največkrat za končni cilj čim nižje plačilo davkov. Z izkoriščanjem pravil o transfernih cenah, kreativnim prilagajanjem lokacije neopredmetenih sredstev, prenašanjem dolga in drugimi tehnikami preusmerjajo obdavčljive dobičke v nizko davčno obremenjene države.
Kot odziv na škodljive davčne prakse, kot so na primer davčne utaje, davčno izogibanje in agresivno davčno načrtovanje, so države v okviru OECD in EU uvedle ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in dvig ravni meddržavnega sodelovanja. Kljub navedenim prizadevanjem pa sodi pravica do obdavčitve subjektov na državnem ozemlju na področje državne avtonomije, s čimer ohranjajo njihovo sposobnost doseganja notranjih ekonomskih in socialnih ciljev.
Države po svetu zavezancem nalagajo izstopne davke, s katerimi obdavčujejo nerealizirane kapitalske dobičke tako pravnih, kakor tudi fizičnih oseb. Obveznost plačila izstopnega davka za davčnega zavezanca nastane v trenutku čezmejnega prenosa sredstev, ki bi v primeru tako opisanega prenosa znotraj države sicer nastala ob dejanski realizaciji premoženja. Ker bo zaradi prenosa rezidentstva oziroma premoženja preko meje država pristojnost za obdavčitev kasneje izgubila, z obdavčitvijo nerealiziranih kapitalskih dobičkov zavaruje svojo temeljno pravico do obdavčevanja. Tako z upoštevanjem načela teritorialnosti izstopni davki zagotavljajo davčno pravičnost. Pri tem je vloga Sodišča Evropske unije za pravilno uporabo ter interpretacijo evropskega prava in za zagotavljanje skladnosti nacionalnih zakonodaj ključna. Spodbujanje evropskega povezovanja in sodelovanja med državami članicami je za učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih zlorab nujno.
Ključne besede: neposredni davki, harmonizacija, erozija davčne osnove, davčna konkurenca, agresivno davčno načrtovanje, svoboda ustanavljanja, izstopna obdavčitev, ZDDPO-2.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 35
Celotno besedilo (5,28 MB) |
3. Pravna ureditev pranja denarja v digitalizacijski dobi : magistrsko deloIvan Lončar, 2023, magistrsko delo Opis: Pranje denarja je kaznivo dejanje, ki kriminalnim organizacijam, drugim zločincem in navsezadnje podkupljivim politikom omogoča prosto razpolaganje z nezakonito pridobljenim premoženjem. Spremlja nas že od časov pred našim štetjem, pravi porast pa je to kaznivo dejanje doživelo v 90. letih prejšnjega stoletja, obdobju naglega porasta trgovine s prepovedanimi drogami. Za prikrivanje prihodkov od prodaje prepovedanih drog so uporabljali predvsem gospodarske podjeme z intenzivnim gotovinskim poslovanjem, razvoj finančnega sistema pa je proces pranja povzdignil na popolnoma drug nivo.
Metod, kako oprati denar, je veliko, med seboj se razlikujejo predvsem glede na uporabljen mehanizem in instrument. Pralci denarja se v današnjem času, poleg gotovinsko intenzivnih poslov, največ poslužujejo storitev finančnih institucij, ki omogočajo hiter prenos finančnih sredstev na globalni ravni. Pravosodni organi in zakonodajne oblasti so hitro spoznali nevarnost zlorab finančnega sistema in takšna tveganja v zvezi s pranjem denarja so nenadoma postala predmet pravnega urejanja v mednarodnih pravnih aktih, zadevna problematika je podrobno urejena tudi v sekundarni zakonodaji EU. Finančne institucije so tako postale predmet vse strožjega pravnega reguliranja in nadzora, pralci denarja pa so bili posledično prisiljeni k iskanju novih rešitev. Tako je pojav kriptovalut decentraliziranih virtualnih valut z dvosmernim tokom, ki se uporabljajo kot alternativno plačilno sredstvo, sredstvo izmenjave in tudi kot sredstvo naložbe – omogočil pralcem denarja, da svoje nezakonite dejavnosti prenesejo v virtualni svet.
V magistrski nalogi sem ugotavljal, kako razvoj virtualnih valut vpliva na doseganje nezakonitih ciljev. V zvezi s tem sem ugotovil, da kriptovalute zaradi svojih posebnih lastnosti predstavljajo nevarno orodje za prikrivanje nezakonite narave in izvora premoženja. Zlonamerni uporabniki kripto omrežja lahko namreč čezmejno prenašajo svoja sredstva, ne da bi bila razkrita njihova prava identiteta. Čeprav so tovrstna tveganja sicer naslovljena v peti direktivi proti pranju denarja, je pravni ureditvi EU moč pripisati določene pomanjkljivosti. V prvi vrsti gre za nedovršno definicijo virtualnih valut, ki omogoča široko, a hkrati preveč poljubno interpretacijo virtualnih valut, na drugi strani pomanjkljiv seznam zavezanih subjektov zagotavlja udeležencem kripto omrežja, da delujejo brez obveznosti glede izvajanja ukrepov proti pranju denarja in tako ostanejo zunaj regulativnega področja.
Skupni znesek opranega denarja s kriptovalutami, ne glede na ugotovljena tveganja, predstavlja nesorazmeren delež v primerjavi z zneskom opranega denarja pri ustaljenih metodah pranja denarja, pri katerih še vedno prevladuje uporaba tradicionalnega finančnega sistema. Zloraba finančnih institucij in drugih oblik pravnih oseb škoduje ekonomiji in gospodarskemu razvoju, navsezadnje pa onemogoča kakovostno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena ključnih ugotovitev te naloge, da tudi pravne osebe lahko kazensko odgovarjajo za kaznivo dejanje pranja denarja.
Ključne besede: pranje denarja, nezakonita premoženjska korist, kriminal belih ovratnikov, FinTech, kriptovalute, AMLD, ZPPDFT-2, harmonizacija.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,59 MB) |
4. |
5. Ustavni pomen tržne zakonodaje EUJanja Hojnik, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Na tržnem področju, ki velja za temelj evropske integracije, države članice že zelo težko ohranjajo status subjekta, ki je pristojen sprejemati ekonomsko- politične odločitve, in tako vse bolj izgubljajo svojo vlogo pri urejanju tržnih vprašanj. Avtorica izpostavlja, da je razmejevanje med negativno in pozitivno integracijo ter njuna preslikava na decentralistični oz. centralistični pristop k notranjemu trgu zgolj načelne teoretične narave. Kot to potrjuje sodna praksa Sodišča EU, lahko namreč tudi na temelju negativne integracije države članice izgubijo obsežen obseg avtonomije. Po drugi strani pa harmonizacija kot protagonist pozitivne integracije nujno ne izključuje pristojnosti držav članic na področju trga. Avtorica ugotavlja, da je trg EU vse bolj intenzivno urejen s strani centralnih oblasti. Vendar pa pri tem ne gre za preprosto reregulacijo – prenos urejanja z nacionalne ravni na raven EU, ampak gre za zmes državnega in unijskega urejanja. Sodobne tehnike urejanja, katerih cilj je kombinirati prednosti centralizacije z ohranjanjem lokalne avtonomije – minimalna harmonizacija, nov pristop in odprta metoda usklajevanja – predstavljajo mešanico centraliziranega in decentraliziranega urejanja trga, pri čemer vključujejo široko skupino akterjev, tako iz javnega kot tudi zasebnega sektorja.
Ključne besede: notranji trg EU, centralizacija, decentralizacija, negativna integracija, pozitivna integracija, harmonizacija
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 917; Prenosov: 78
Celotno besedilo (385,41 KB) |
6. Neškodljivo razkritje izuma - milostno obdobjeTamara Dugar, 2017, diplomsko delo Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava vprašanje milostnega obdobja na področju patentov. Avtorica najprej predstavi značilnosti patenta in kriterij novosti izuma, kot najpomembnejši pogoj za pridobitev patenta, nato pa pojem milostnega obdobja, njegove značilnosti in prednosti, ki jih prinaša izumiteljem. Natančneje je analizirana ureditev milostnega obdobja v ZDA, pri čemer je posebna pozornost posvečena zakonu Leahy – Smith America Invents Act, ki je uvedel spremembe tega instituta, in ureditev v Evropi, kjer imamo v zvezi s patentom na voljo institut neškodljivega razkritja izuma, milostno obdobje pa je priznano le na področju modelov. Avtorica ugotavlja, da bi v Evropi bi bilo smiselno uvesti milostno obdobje pred vložitvijo patentne prijave vsaj v obliki t. i. »varnostne mreže«, saj so evropski izumitelji v deprivilegiranem položaju v primerjavi z izumitelji, ki delujejo v sistemih, kjer se lahko zanašajo na obdobje milosti. Uvedba milostnega obdobja je naslednji korak, ki ga narekuje nadaljevanje postopka harmonizacije mednarodnega patentnega prava.
Ključne besede: milostno obdobje, patent, novost izuma, stanje tehnike, razkritje izuma, neškodljivo razkritje, harmonizacija
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1332; Prenosov: 121
Celotno besedilo (933,49 KB) |
7. ODGOVORNOST ZA NEPRAVOČASNI STEČAJ GOSPODARSKE DRUŽBE KOT POSLEDICA PONAREDITVE PODATKOV LETNEGA POROČILA Z VIDIKA ZAHTEV PRAVA EUKatarina Moravec, 2016, magistrsko delo Opis: Insolventnost gospodarske družbe je stanje, za katerega pravo zahteva sprejem ustreznih ukrepov, kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali stečaj. Organi vodenja in nadzora so dolžni stanje insolventnosti zaznati dovolj zgodaj, nato pa brez nepotrebnega odlašanja nadaljevati z ukrepi, s katerimi zagotovijo stabilno finančno poslovanje gospodarske družbe. Namen hitrega delovanja je v varstvu interesov upnikov, saj lahko prav ti zaradi zavlačevanja sprejema prepotrebnih ukrepov izgubijo največ.
Stanje insolventnosti gospodarske družbe, kot ga določa 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se zazna najkasneje ob sestavi letnega poročila, kot enega najpomembnejših korporacijskopravnih aktov vsake gospodarske družbe in podjetnika. Na podlagi tega se lahko ugotovi zadolženost (prezadolženost) gospodarske družbe, strukturo dolgov, zavarovanja, kot tudi realno vrednost premoženja gospodarske družbe. Generalna klavzula v prvem odstavku 61. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zahteva, da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno ter da izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti gospodarske družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Če so podatki v letnem poročilu ponarejeni tako, da izkazujejo boljše premoženjsko stanje od dejanskega, se stanje insolventnosti ne zazna. Posledično to pomeni, da do pravočasnega sprejema ustreznih ukrepov, kot jih za primer insolventnosti gospodarske družbe določa ZFPPIPP ne pride, kar prinese odgovornost članov organov vodenja in nadzora. Zavlačevanje s predlaganjem stečaja je predvsem v interesu lastnikov gospodarske družbe, ki z odlaganjem pridobijo možnost, da iz gospodarske družbe umaknejo lastna sredstva in ustanovijo novo gospodarsko družbo, s čimer oškodujejo predvsem svoje upnike.
Ključne besede: finančno poslovanje gospodarske družbe, business judgement rule, letno poročilo, harmonizacija bilančnega prava, ponarejanje podatkov letnega poročila, insolventnost, nepravočasni stečaj, odgovornost članov organov vodenja in nadzora, stečajni upravitelj, revizor.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2017; Ogledov: 2139; Prenosov: 200
Celotno besedilo (642,46 KB) |
8. Harmonizacija evropskega družinskega prava ter vpliv na slovensko družinsko zakonodajoJakob Mavrin, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan proces harmonizacije Evropskega družinskega prava ter posledično njegov vpliv na slovensko družinsko zakonodajo. Delo prikazuje delovanje pomembnejših organizacij, ki imajo veljavo pri prizadevanju poenotenja in prilagajanja družinskega prava v Evropski uniji. Najprej smo prikazali vzroke za harmonizacijo in pristojnosti EU pri omenjenemu pristopu. Nadaljevali smo z uredbami, jih analizirali ter vsebinsko povzeli. V zvezi z delovanjem Sodišča Evropske unije smo izpostavili pomembnosti ter obravnavali vplivne primere. Posvetili smo se Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnim svoboščinam in Evropskem sodišču za človekove pravice, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Nadaljevali smo z organizacijo CEFL, povzeli načela Evropskega prava, ki predstavljajo modern sklop ne zavezujočih družinskih načel. Za konec smo analizirali na referendumu ovržena Družinski zakonik in novelo zakona ZZZDR-D ter poskušali ugotoviti vpliv delovanja zgoraj navedenih organizacij na področje družinskega prava v Republiki Slovenji.
Ključne besede: harmonizacija, poenotenje, družina, družinsko pravo, države članice, pravni sistemi.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1370; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. PRAVNA UREDITEV OGLAŠEVANJA V EU Z VIDIKA ZAŠČITE OTROKŠpela Gornik, 2016, diplomsko delo Opis: Oglaševanje, namenjeno otrokom, je področje »etično spornega oglaševanja«, saj otroci sami niso sposobni procesiranja oglasov na zavestni in kritični ravni (t. i. oglaševalska pismenost otrok), zato podjetja lažje vplivajo na njihove potrebe in ustvarjajo dodatne želje pri otrocih.
Diplomsko delo preučuje problematiko oglaševanja otrokom v Evropski uniji (EU). Predstavljeno je, zakaj so otroci posebna skupina potrošnikov, ki so deležni oziroma bi morali biti deležni posebne zaščite. Pravni okvir pri regulaciji oglaševanja otrokom v EU, posameznih državah članicah EU, predstavlja pravo EU, v okviru katerega pa so države članice oblikovale svojo nacionalno zakonodajo, v obliki zakonov in podzakonskih aktov. Pomemben element na področju omejevanja oglaševanja predstavlja tudi instrument samoregulacije v obliki sprejetih oglaševalskih standardov. V okviru diplomske naloge analiziram umestitev oglaševanja iz vidika sodne prakse EU.
Navajam pomembne odločitve sodišča EU glede nacionalnih omejitev oglaševanja v luči prostega pretoka blaga. V zadnjem delu diplomskega dela so obravnavane ureditve posameznih držav članic in njihova usklajenost s pravom EU.
EU varuje otroke z določbami številnih direktiv in s tem postavlja omejitve pri oglaševanju, kar pa je dvorezen meč, saj z omejitvami kar hitro lahko poseže na področje omejevanja prostega pretoka blaga. V diplomski nalogi zaključujem, da kljub naporom harmonizacije področja oglaševanja otrokom, so v praksi držav članic še vedno različni pristopi k regulaciji oglaševanja otrokom. Obstoječi način regulative ne zagotavlja dovolj velike zaščite otrok pri oglaševanju, čeprav se institucije zavedajo problematike in potrebnih sprememb na zadevnem področju.
Ključne besede: pravo EU, načini prodaje, prost pretok blaga, oglaševanje, otroci, zaščita, samoregulacija, harmonizacija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2093; Prenosov: 173
Celotno besedilo (890,29 KB) |
10. DAVČNO-PRAVNI VIDIKI TROŠARIN NA ALKOHOL IN ALKOHOLNE PIJAČE V EUAleksandra Korošec, 2016, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Trošarine so oblika neposrednega davka, s katerim je obdavčen ozek spekter dobrin (pogosto tudi storitev), ki so pogosto definirane kot “luksuzne”. Obdavčitev s trošarinami je običajna v večini držav in predstavlja pomembno komponetno nacionalnega davčnega sistema.
Uvedba enotnega trga Evropske zahteva vzajemno sodelovanje na davčnem področju, saj imajo ukrepi davčne politike pomembne posledice na zagotavljanje in uresničevanje temeljnih svoboščin EU, kot so prost pretok blaga, kapitala, storitev in oseb, pri čemer morajo države članice v svojo zakonodajo implementirati relevantne direktive. Za pravilno delovanje notranjega trga je temeljnega pomena tudi uskladitev posrednih davkov, kot so davek na dodano vrednost in trošarine, ki predstavljajo ovire za prost pretok blaga in storitev, hkrati pa so pomemben vir financiranja nacionalnih proračunov posameznih držav članic.
Pravni temelj za vzpostavitev skupne trošarinske politike držav članic EU tako predstavlja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list C 224, z dne 31. avgust 1992), ki je stopila v veljavo 1. januarja 1993. Splošni režim za trošarino pa je na ravni EU določen z Direktivo Sveta 2008/116/ES z dne 16. decembra 2008. Na ravni EU so uvedene trošarine na naslednje skupine proizvodov ti. harmonizirane trošarinske proizvode, ki so jih s trošarinami dolžne obdavčiti vse države članice, in sicer gre za tobak in tobačne izdelke, energente in električno energijo ter alkohol in alkoholne pijače.
Evropska zakonodaja je tako poenotila obdavčitev trošarinskih izdelkov na enotnem trgu in določila minimalne stopnje obdavčitve le-teh.
Trošarine na alkohol in alkoholne pijače predstavljajo z vidika financiranja nacionalnih proračunov manj pomembno komponento, vendar je njihov vpliv na zaposlovanje in gospodartvo kot celoto izredno pomemben tudi z vidika izravnavanja negativnih ektranalij, ki jih uporaba alkohola prinaša. Z vidika harmonizacije trošarin na alkohol in alkoholne pijače na ravni EU je pomembnia direktivaDirektiva Sveta 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače, ki določa skupne opredelitve izdelkov, ki so zavezani trošarini, in kot taka zagotavlja, da države članice obravnavajo isti izdelek na enak način. Direktiva o strukturi tudi opredeljuje metodo izračuna trošarine in merila, po katerih lahko nekateri izdelki izpolnjujejo pogoje za oprostitev ali za nižje stopnje, ter Direktiva Sveta 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače, ki določa najnižje trošarinske stopnje za vsako kategorijo izdelkov.
Struktura alkoholnih pijač na ravni EU je določena v direktivi 92/83/EGS in zajema naslednje vrste alkoholnih pijač, kot so vino, pivo, druge fermentirane pijače razen vina in piva, vmesni proizvodi in etilni alkohol. Izdelki se uvrščajo v posamezno kategorijo v skladu s kombinirano nomenklaturo, veljavno v času sprejetja Direktive. Minimalno določene trošarinske stopnje v direktivi 92/84/EGS pa so določene na precej nizkih ravneh, za vino ter druge fermentirane pijače je določena celo nulta stopnja obdavčitve s trošarinami.
Omenjen proces harmonizacije trošarinskih stopenj na alkohol in alkoholne pijače v EU pod vplivom števinih razlik med posameznimi državami članicami ter specifike evropskega trga alkoholnih pijač tako rezultira v obveznih minimalnih trošarinskih stopnjah na alkohol in alkoholne pijače, pri čemer je maksimalna raven obdavčitve v domeni posamezne države članice. Posledice različnih trošarinskih stopenj, nejasne strukture trošarinskih proizvodov in številnih posebnostih v ureditvah posameznih držav članic so tako vidne v negativnem vplivu na pravilno delovanje notranjega trga. Slednje se odraža v problematiki izkrivljanja konkurenčnosti na notranjem trgu, pojavu čezmejne trgovine in preusmeritve trgovinskih tokov, negativnemu vplivu na trgovanje s tretjimi zaradi težav pri doseganju skladnosti z nacionalno zakonodajo ter povečanjem
Ključne besede: trošarina, trošarinske stopnje, alkohol, načelo nevtralnosti, harmonizacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1847; Prenosov: 171
Celotno besedilo (3,45 MB) |
