| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
34.
HORIZONTALNI PRISTOP K UREJANJU VARSTVA POTROŠNIKOV V EVROPSKI UNIJI
Marijana Verbek, 2012, diplomsko delo

Opis: Varstvo potrošnikov v Evropski uniji je področje, ki je v zadnjih nekaj letih predmet številnih razprav. Vedno bolj postaja jasno, da je potrošniški notranji trg še vedno v veliki meri neizkoriščen. Razlogi, zakaj je temu tako, so številni in različni. Med poglavitnimi pa so vsekakor različna nacionalna pravila za varstvo potrošnikov, ki so jih proizvajalci in ponudniki storitev dolžni upoštevati. K odpravi tega problema bo delno pripomogla v letu 2011 sprejeta Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov (direktiva) in tako omogočila lažje delovanje potrošniškega notranjega trga. V diplomski nalogi obravnavam nov, horizontalni pristop k urejanju varstva potrošnikov v EU. Po dosedanji ureditvi je bila posamezna oziroma specifična problematika s tega področja urejena v ločeni direktivi. Začetek pregleda potrošniškega pravnega reda, v letu 2004, se je pričel obetavno, saj je vključeval kar osem direktiv, kar je nakazovalo na celovito ureditev tega področja. Predlog Direktive o pravicah potrošnikov pa je pokazal, da bo nova direktiva zajela le štiri direktive in da obseg urejanja ne bo tako celovit, kot je bilo sprva predvideno. Prav tako se z novo direktivo spreminja tudi pristop k harmonizaciji tega področja. Gre za prehod s t.i. minimalne harmonizacije, v okviru katere lahko države članice vprašanja, ki jih ureja direktiva, uredijo tudi strožje, k maksimalni harmonizaciji, kjer odmiki niso dovoljeni. Minimalna harmonizacija je povzročila razdrobljenost notranjega trga na 27 različnih ureditev, kar povzroča težave tako potrošnikom, kot tudi proizvajalcem in prodajalcem. Z maksimalno harmonizacijo naj bi bila ta razdrobljenost odpravljena.
Ključne besede: varstvo potrošnikov v EU, horizontalni pristop, minimalna harmonizacija, maksimalna harmonizacija, Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1559; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (917,73 KB)

35.
ZAVAROVANJE TERJATEV DO TUJIH KUPCEV
Katja Krajnčič, 2013, magistrsko delo

Opis: Prodajalec pri svojem poslovanju s tujimi kupci naleti na mnogo ovir pri izterjevanju svojih terjatev, zato je zelo pomembno, da svoj poslovni odnos uredi s pogodbo, kjer izrecno dogovori zavarovanje za primer neplačil. Kupna pogodba je najpomembnejša mednarodna gospodarska transakcija. Pogodbeni stranki pa morata biti še posebej pozorni na izbiro pogodbenega prava, po katerem se presoja pogodba. Glede na vrsto in vsebino poslovnega odnosa ter cilj, ki ga prodajalec in kupec želita doseči, lahko po slovenskem pravu izbirata med osebnimi in stvarnopravnimi zavarovanji, ki so urejena v OZ, SPZ, ZZK-1. Na samo izbiro vrste zavarovanja pa vpliva predvsem višina terjatve, država iz katere prihaja prodajalec in kupec ter posledično kateremu pravnemu redu pripadata, stroški zavarovanja in nenazadnje možnost vnovčitve samega zavarovanja in poplačilo terjatve. Osebna zavarovanja so v primerjavi s stvarnopravnimi zavarovanji manj uspešna, saj so strogo vezana na osebo in njeno plačilno sposobnost. Med različnimi državami obstajajo razlike glede zavarovanja pravnih poslov. Evropska unija, katere članica je tudi Slovenija pa teži k harmonizaciji zavarovanja pravnih poslov še posebej glede pridržka lastninske pravice in leasinga. Nagibajo se k evropskemu zavarovanju pravic, ki bi dopolnilo in ne nadomestilo nacionalno pravo.
Ključne besede: zavarovanje pravnih poslov, mednarodna kupna pogodba, pridržek lastninske pravice, harmonizacija
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1223; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (543,41 KB)

36.
DAVČNA KONKURENCA
Mojca Pungartnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Davčna konkurenca je posledica globalizacije ter liberalizacije prostega trgovanja. Visoko obdavčljive države (EU-15 in OECD) so jo označile kot škodljiv pojav, ki ga je treba preprečiti. Strah pred izgubo davčnih prihodkov je pripomogel k temu, da so bila sprejeta številna priporočila, kot je npr. v Evropski uniji Kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčenja ter na mednarodni ravni Poročilo o škodljivi davčni konkurenci ter uvedeni ukrepi harmonizacije posrednih davkov (davka na dodano vrednost). V magistrski nalogi obravnavamo fenomen davčne konkurence. Izhajamo iz ideje, da je davčna konkurenca, kot vsaka druga konkurenca, koristen pojav, saj vodi k inovativnosti, učinkovitosti in posledično povečuje družbeno bogastvo. Z obravnavo davčne konkurence na eni strani ter davčne harmonizacije na drugi strani smo poskušali prikazati možnosti izbire, ki jih imajo države pri oblikovanju optimalno učinkovitega davčnega sistema, ki bo spodbujal gospodarsko rast, konkurenčnost gospodarstva ter izboljševal življenjski standard prebivalstva.
Ključne besede: davčna konkurenca, davčna harmonizacija, Evropska unija, OECD, globalizacija, Kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčenja, Poročilo o škodljivi davčni konkurenci
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 978; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (891,50 KB)

37.
STANDARDIZACIJA IN NOTRANJI TRG EU
Klavdija Ropas, 2014, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomske naloge je ureditev standardizacijskega sistema v Evropski uniji ter vpliv, ki ga ima standardizacija proizvodov na delovanje notranjega trga. Standardi so tehnične specifikacije za večkratno ali trajno uporabo, ki jih je odobril priznan standardizacijski organ, katerih uporaba je prostovoljna. Standardizacija služi poenotenju tehničnih zahtev, poenostavitvi zakonodaje in odstranjevanju tehničnih ovir trgovini na mednarodni ravni. Evropska standardizacija se odvija v okviru neodvisnih standardizacijskih teles ter igra osrednjo vlogo pri zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga. Za preprečevanje tehničnih ovir trgovini znotraj unije se uporabljajo načelo vzajemnega priznavanja, harmonizirana zakonodaja unije ali Uredba o evropski standardizaciji v povezavi z Direktivo EU o postopku obveščanja na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov. Slednja določa obveznost držav članic, da druga drugo in Evropsko komisijo obveščajo o nacionalnih tehničnih predpisih, ki jih pripravljajo. Namen obveščanja je, da bi se izognili ustvarjanju novih ovir v trgovini. Pravna posledica opustitve notifikacije je neveljavnost nenotificiranih predpisov. Evropska komisija lahko z izdajo uradne zahteve po standardizaciji od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva razvoj evropskih standardov. V okviru »novega pristopa« usklajena zakonodaja EU vsebuje le bistvene varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, ki se prodajajo na trgu. Oblikovanje tehničnih specifikacij je prepuščeno priznanim standardizacijskim organizacijam. Standardi, pripravljeni po naročilu Evropske komisije so harmonizirani standardi. Od objave dalje njihova uporaba ustvarja domnevo o skladnosti z ustrezno direktivo. Skladnost z vsemi bistvenimi zahtevami veljavne zakonodaje EU označuje namestitev oznake CE na proizvodu.
Ključne besede: standardizacija, standardi, notranji trg, harmonizacija, nov pristop, preprečevanje ovir trgovini
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 637; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (608,16 KB)

38.
DAVČNA HARMONIZACIJA V EVROPSKI UNIJI
Nastja Levart, 2015, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem seminarju se bom osredotočila predvsem na davčno harmonizacijo v Evropski uniji in kakšna je njena definicija. Poiskala bom prednosti in slabosti davčne harmonizacije. V nadaljevanju bom raziskovala tudi področje harmonizacije treh davkov, kjer bom podrobneje predstavila harmonizacijo davka na dodano vrednost, harmonizacijo davka na dohodek pravnih oseb in harmonizacijo davka na dohodek fizičnih oseb. Na kratko bom opisala različne sisteme obdavčevanja dohodnine v Evropski uniji in teoretične ter zakonske osnove za harmonizacije davka na dohodke. Diplomski seminar bo zajemal tudi mnenja in polemike številnih teoretikov in ekonomistov, ki so se opredeljevali za ali proti harmonizaciji davkov v območju Evropske unije.
Ključne besede: davčna harmonizacija, enotni trg, davki, osebni dohodek.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 538; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (685,80 KB)

39.
Pravni izzivi harmonizacije neposrednih davkov v EU
Brigita Franc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram obstoječe stanje na področju obdavčitve z neposrednimi davki v EU. Predstavljene so težave davčnih zavezancev pri mednarodnem poslovanju zaradi obstoječega sistema obdavčitve, možnosti ki jih izkoriščajo korporacije v sistemu mednarodne obdavčitve ter težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo majhna in srednje velika podjetja. Analizirane so možnosti in omejitve držav članic EU pri vodenju davčne politike in na kakšen način uporabljajo države članice ukrepe v davčni zakonodaji za pritegnitev tujih naložb. Države članice EU smejo ukrepe davčne politike izvajati samo na način, da ne kršijo prava EU, predvsem temeljnih svoboščin, in da so ukrepi skladni s sodno prakso Sodišča EU. Analizirana so pravna razmerja med nacionalno davčno zakonodajo, zakonodajo EU, sodno prakso Sodišča EU ter konvencijami o izogibu dvojne obdavčitve. Podrobno je predstavljen najnovejši zakonodajni ukrep EU za harmonizacijo neposrednih davkov, to je predlog CCCTB direktive, in sicer prednosti in slabosti predloga, posledice za davčno zakonodajo in proračunske prihodke držav članic in konkurenčnost EU. Podrobno so analizirana in primerjana bilančna pravila zapisana v predlogu CCCTB direktive z obstoječim ZDDPO-2. Na koncu je podana analiza možnosti, da bo predlagana direktiva sploh sprejeta in napoved procesa harmonizacije neposrednih davkov v EU.
Ključne besede: harmonizacija neposrednih davkov, davčna konkurenca, davčna nevtralnost, notranji trg, temeljne svoboščine, mednarodno davčno načrtovanje, pravo EU, pravna in ekonomska dvojna obdavčitev, konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi, CCCTB direktiva.
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 994; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

40.
Harmonizacija davka na dodano vrednost v Evropski uniji s poudarkom na davčnih stopnjah
Darja Prebil, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram proces harmonizacije na področju davka na dodano vrednost v Evropski uniji. Od uvedbe davka na dodano vrednost je bila obdavčitev prometa blaga in storitev po načelu namembne države zamišljena kot začasna rešitev in Evropska komisija si je ves čas prizadevala za prehod na obdavčitev po načelu države porekla. S tem bi bili izpolnjeni pogoji za polno delovanje notranjega trga, kjer bi bil promet blaga in storitev med državami članicami obdavčen na enak način kot promet na nacionalnem trgu. Za vzpostavitev resničnega notranjega trga EU je potrebno končati prehodno obdobje, ki je še vedno v veljavi. Uvedba dokončnega sistema davka na dodano vrednost v skladu z načelom države porekla zahteva večjo stopnjo usklajenosti v strukturi in višini davčnih stopenj med državami. Evropska komisija je vedno trčila na kar močan odpor držav članic na vse predloge za zmanjšanje razlik v nacionalnih davčnih sistemih. Podrobno je analizirana kompleksnost pravnih predpisov, na katerih temelji prehodna ureditev, ki dopušča državam članicam nadaljevanje uporabe številnih izjem, ki odstopajo od splošnih pravil in niso združljiva s temeljnimi cilji notranjega trga. V zaključnih ugotovitvah je analizirana možnost, da bo dokončna ureditev davka na dodano vrednost sploh uveljavljena in če, kakšna bo lahko končna različica te ureditve.
Ključne besede: harmonizacija, DDV, enotni trg, davčna nevtralnost, enotna davčna stopnja, načelo namembne države, načelo države porekla, davek na potrošnjo, prehodna ureditev.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 407; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici