| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ustavni pomen tržne zakonodaje EU
Janja Hojnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Na tržnem področju, ki velja za temelj evropske integracije, države članice že zelo težko ohranjajo status subjekta, ki je pristojen sprejemati ekonomsko- politične odločitve, in tako vse bolj izgubljajo svojo vlogo pri urejanju tržnih vprašanj. Avtorica izpostavlja, da je razmejevanje med negativno in pozitivno integracijo ter njuna preslikava na decentralistični oz. centralistični pristop k notranjemu trgu zgolj načelne teoretične narave. Kot to potrjuje sodna praksa Sodišča EU, lahko namreč tudi na temelju negativne integracije države članice izgubijo obsežen obseg avtonomije. Po drugi strani pa harmonizacija kot protagonist pozitivne integracije nujno ne izključuje pristojnosti držav članic na področju trga. Avtorica ugotavlja, da je trg EU vse bolj intenzivno urejen s strani centralnih oblasti. Vendar pa pri tem ne gre za preprosto reregulacijo – prenos urejanja z nacionalne ravni na raven EU, ampak gre za zmes državnega in unijskega urejanja. Sodobne tehnike urejanja, katerih cilj je kombinirati prednosti centralizacije z ohranjanjem lokalne avtonomije – minimalna harmonizacija, nov pristop in odprta metoda usklajevanja – predstavljajo mešanico centraliziranega in decentraliziranega urejanja trga, pri čemer vključujejo široko skupino akterjev, tako iz javnega kot tudi zasebnega sektorja.
Ključne besede: notranji trg EU, centralizacija, decentralizacija, negativna integracija, pozitivna integracija, harmonizacija
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 257; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (385,41 KB)

3.
Neškodljivo razkritje izuma - milostno obdobje
Tamara Dugar, 2017, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava vprašanje milostnega obdobja na področju patentov. Avtorica najprej predstavi značilnosti patenta in kriterij novosti izuma, kot najpomembnejši pogoj za pridobitev patenta, nato pa pojem milostnega obdobja, njegove značilnosti in prednosti, ki jih prinaša izumiteljem. Natančneje je analizirana ureditev milostnega obdobja v ZDA, pri čemer je posebna pozornost posvečena zakonu Leahy – Smith America Invents Act, ki je uvedel spremembe tega instituta, in ureditev v Evropi, kjer imamo v zvezi s patentom na voljo institut neškodljivega razkritja izuma, milostno obdobje pa je priznano le na področju modelov. Avtorica ugotavlja, da bi v Evropi bi bilo smiselno uvesti milostno obdobje pred vložitvijo patentne prijave vsaj v obliki t. i. »varnostne mreže«, saj so evropski izumitelji v deprivilegiranem položaju v primerjavi z izumitelji, ki delujejo v sistemih, kjer se lahko zanašajo na obdobje milosti. Uvedba milostnega obdobja je naslednji korak, ki ga narekuje nadaljevanje postopka harmonizacije mednarodnega patentnega prava.
Ključne besede: milostno obdobje, patent, novost izuma, stanje tehnike, razkritje izuma, neškodljivo razkritje, harmonizacija
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 556; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (933,49 KB)

4.
ODGOVORNOST ZA NEPRAVOČASNI STEČAJ GOSPODARSKE DRUŽBE KOT POSLEDICA PONAREDITVE PODATKOV LETNEGA POROČILA Z VIDIKA ZAHTEV PRAVA EU
Katarina Moravec, 2016, magistrsko delo

Opis: Insolventnost gospodarske družbe je stanje, za katerega pravo zahteva sprejem ustreznih ukrepov, kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali stečaj. Organi vodenja in nadzora so dolžni stanje insolventnosti zaznati dovolj zgodaj, nato pa brez nepotrebnega odlašanja nadaljevati z ukrepi, s katerimi zagotovijo stabilno finančno poslovanje gospodarske družbe. Namen hitrega delovanja je v varstvu interesov upnikov, saj lahko prav ti zaradi zavlačevanja sprejema prepotrebnih ukrepov izgubijo največ. Stanje insolventnosti gospodarske družbe, kot ga določa 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se zazna najkasneje ob sestavi letnega poročila, kot enega najpomembnejših korporacijskopravnih aktov vsake gospodarske družbe in podjetnika. Na podlagi tega se lahko ugotovi zadolženost (prezadolženost) gospodarske družbe, strukturo dolgov, zavarovanja, kot tudi realno vrednost premoženja gospodarske družbe. Generalna klavzula v prvem odstavku 61. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zahteva, da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno ter da izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti gospodarske družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Če so podatki v letnem poročilu ponarejeni tako, da izkazujejo boljše premoženjsko stanje od dejanskega, se stanje insolventnosti ne zazna. Posledično to pomeni, da do pravočasnega sprejema ustreznih ukrepov, kot jih za primer insolventnosti gospodarske družbe določa ZFPPIPP ne pride, kar prinese odgovornost članov organov vodenja in nadzora. Zavlačevanje s predlaganjem stečaja je predvsem v interesu lastnikov gospodarske družbe, ki z odlaganjem pridobijo možnost, da iz gospodarske družbe umaknejo lastna sredstva in ustanovijo novo gospodarsko družbo, s čimer oškodujejo predvsem svoje upnike.
Ključne besede: finančno poslovanje gospodarske družbe, business judgement rule, letno poročilo, harmonizacija bilančnega prava, ponarejanje podatkov letnega poročila, insolventnost, nepravočasni stečaj, odgovornost članov organov vodenja in nadzora, stečajni upravitelj, revizor.
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 1091; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (642,46 KB)

5.
Harmonizacija evropskega družinskega prava ter vpliv na slovensko družinsko zakonodajo
Jakob Mavrin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan proces harmonizacije Evropskega družinskega prava ter posledično njegov vpliv na slovensko družinsko zakonodajo. Delo prikazuje delovanje pomembnejših organizacij, ki imajo veljavo pri prizadevanju poenotenja in prilagajanja družinskega prava v Evropski uniji. Najprej smo prikazali vzroke za harmonizacijo in pristojnosti EU pri omenjenemu pristopu. Nadaljevali smo z uredbami, jih analizirali ter vsebinsko povzeli. V zvezi z delovanjem Sodišča Evropske unije smo izpostavili pomembnosti ter obravnavali vplivne primere. Posvetili smo se Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnim svoboščinam in Evropskem sodišču za človekove pravice, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Nadaljevali smo z organizacijo CEFL, povzeli načela Evropskega prava, ki predstavljajo modern sklop ne zavezujočih družinskih načel. Za konec smo analizirali na referendumu ovržena Družinski zakonik in novelo zakona ZZZDR-D ter poskušali ugotoviti vpliv delovanja zgoraj navedenih organizacij na področje družinskega prava v Republiki Slovenji.
Ključne besede: harmonizacija, poenotenje, družina, družinsko pravo, države članice, pravni sistemi.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 657; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
PRAVNA UREDITEV OGLAŠEVANJA V EU Z VIDIKA ZAŠČITE OTROK
Špela Gornik, 2016, diplomsko delo

Opis: Oglaševanje, namenjeno otrokom, je področje »etično spornega oglaševanja«, saj otroci sami niso sposobni procesiranja oglasov na zavestni in kritični ravni (t. i. oglaševalska pismenost otrok), zato podjetja lažje vplivajo na njihove potrebe in ustvarjajo dodatne želje pri otrocih. Diplomsko delo preučuje problematiko oglaševanja otrokom v Evropski uniji (EU). Predstavljeno je, zakaj so otroci posebna skupina potrošnikov, ki so deležni oziroma bi morali biti deležni posebne zaščite. Pravni okvir pri regulaciji oglaševanja otrokom v EU, posameznih državah članicah EU, predstavlja pravo EU, v okviru katerega pa so države članice oblikovale svojo nacionalno zakonodajo, v obliki zakonov in podzakonskih aktov. Pomemben element na področju omejevanja oglaševanja predstavlja tudi instrument samoregulacije v obliki sprejetih oglaševalskih standardov. V okviru diplomske naloge analiziram umestitev oglaševanja iz vidika sodne prakse EU. Navajam pomembne odločitve sodišča EU glede nacionalnih omejitev oglaševanja v luči prostega pretoka blaga. V zadnjem delu diplomskega dela so obravnavane ureditve posameznih držav članic in njihova usklajenost s pravom EU. EU varuje otroke z določbami številnih direktiv in s tem postavlja omejitve pri oglaševanju, kar pa je dvorezen meč, saj z omejitvami kar hitro lahko poseže na področje omejevanja prostega pretoka blaga. V diplomski nalogi zaključujem, da kljub naporom harmonizacije področja oglaševanja otrokom, so v praksi držav članic še vedno različni pristopi k regulaciji oglaševanja otrokom. Obstoječi način regulative ne zagotavlja dovolj velike zaščite otrok pri oglaševanju, čeprav se institucije zavedajo problematike in potrebnih sprememb na zadevnem področju.
Ključne besede: pravo EU, načini prodaje, prost pretok blaga, oglaševanje, otroci, zaščita, samoregulacija, harmonizacija
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 944; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (890,29 KB)

7.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI TROŠARIN NA ALKOHOL IN ALKOHOLNE PIJAČE V EU
Aleksandra Korošec, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Trošarine so oblika neposrednega davka, s katerim je obdavčen ozek spekter dobrin (pogosto tudi storitev), ki so pogosto definirane kot “luksuzne”. Obdavčitev s trošarinami je običajna v večini držav in predstavlja pomembno komponetno nacionalnega davčnega sistema. Uvedba enotnega trga Evropske zahteva vzajemno sodelovanje na davčnem področju, saj imajo ukrepi davčne politike pomembne posledice na zagotavljanje in uresničevanje temeljnih svoboščin EU, kot so prost pretok blaga, kapitala, storitev in oseb, pri čemer morajo države članice v svojo zakonodajo implementirati relevantne direktive. Za pravilno delovanje notranjega trga je temeljnega pomena tudi uskladitev posrednih davkov, kot so davek na dodano vrednost in trošarine, ki predstavljajo ovire za prost pretok blaga in storitev, hkrati pa so pomemben vir financiranja nacionalnih proračunov posameznih držav članic. Pravni temelj za vzpostavitev skupne trošarinske politike držav članic EU tako predstavlja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list C 224, z dne 31. avgust 1992), ki je stopila v veljavo 1. januarja 1993. Splošni režim za trošarino pa je na ravni EU določen z Direktivo Sveta 2008/116/ES z dne 16. decembra 2008. Na ravni EU so uvedene trošarine na naslednje skupine proizvodov ti. harmonizirane trošarinske proizvode, ki so jih s trošarinami dolžne obdavčiti vse države članice, in sicer gre za tobak in tobačne izdelke, energente in električno energijo ter alkohol in alkoholne pijače. Evropska zakonodaja je tako poenotila obdavčitev trošarinskih izdelkov na enotnem trgu in določila minimalne stopnje obdavčitve le-teh. Trošarine na alkohol in alkoholne pijače predstavljajo z vidika financiranja nacionalnih proračunov manj pomembno komponento, vendar je njihov vpliv na zaposlovanje in gospodartvo kot celoto izredno pomemben tudi z vidika izravnavanja negativnih ektranalij, ki jih uporaba alkohola prinaša. Z vidika harmonizacije trošarin na alkohol in alkoholne pijače na ravni EU je pomembnia direktivaDirektiva Sveta 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače, ki določa skupne opredelitve izdelkov, ki so zavezani trošarini, in kot taka zagotavlja, da države članice obravnavajo isti izdelek na enak način. Direktiva o strukturi tudi opredeljuje metodo izračuna trošarine in merila, po katerih lahko nekateri izdelki izpolnjujejo pogoje za oprostitev ali za nižje stopnje, ter Direktiva Sveta 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače, ki določa najnižje trošarinske stopnje za vsako kategorijo izdelkov. Struktura alkoholnih pijač na ravni EU je določena v direktivi 92/83/EGS in zajema naslednje vrste alkoholnih pijač, kot so vino, pivo, druge fermentirane pijače razen vina in piva, vmesni proizvodi in etilni alkohol. Izdelki se uvrščajo v posamezno kategorijo v skladu s kombinirano nomenklaturo, veljavno v času sprejetja Direktive. Minimalno določene trošarinske stopnje v direktivi 92/84/EGS pa so določene na precej nizkih ravneh, za vino ter druge fermentirane pijače je določena celo nulta stopnja obdavčitve s trošarinami. Omenjen proces harmonizacije trošarinskih stopenj na alkohol in alkoholne pijače v EU pod vplivom števinih razlik med posameznimi državami članicami ter specifike evropskega trga alkoholnih pijač tako rezultira v obveznih minimalnih trošarinskih stopnjah na alkohol in alkoholne pijače, pri čemer je maksimalna raven obdavčitve v domeni posamezne države članice. Posledice različnih trošarinskih stopenj, nejasne strukture trošarinskih proizvodov in številnih posebnostih v ureditvah posameznih držav članic so tako vidne v negativnem vplivu na pravilno delovanje notranjega trga. Slednje se odraža v problematiki izkrivljanja konkurenčnosti na notranjem trgu, pojavu čezmejne trgovine in preusmeritve trgovinskih tokov, negativnemu vplivu na trgovanje s tretjimi zaradi težav pri doseganju skladnosti z nacionalno zakonodajo ter povečanjem
Ključne besede: trošarina, trošarinske stopnje, alkohol, načelo nevtralnosti, harmonizacija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1062; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

8.
TROŠARINSKE UTAJE IN METODE ZA NJIHOVO PREPREČEVANJE V EVROPSKI UNIJI
Janja Bernard Korpar, 2016, magistrsko delo

Opis: Trošarine kot specifična vrsta posrednih davkov imajo v sodobnih davčnih sistemih različno opredelitev in vlogo. Od primarno prometnih davkov in davkov na potrošnjo prehajajo v davke z namenom varovanja okolja in zdravja ljudi ter odpravljanja neenakosti med družbenimi sloji, na ta način pa kljub vse večji vlogi davka na dodano vrednost, ohranjajo pomembno mesto v davčnih sistemih tako iz vidika proračunskih prihodkov kot iz vidika vplivanja na potrošnjo izdelkov, podvrženih obdavčitvi. Ker trošarina kot davek pomembno prispeva k zagotavljanju konkurenčnosti in prostemu gibanju blaga na notranjem trgu Evropske Unije, je harmonizacija njene ureditve predvidena že v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Slednji so sledile tako Direktiva o splošnem režimu za trošarino kot posamezne direktive, ki urejajo strukturo in stopnje harmoniziranih trošarinskih izdelkov, torej tobačnih in alkoholnih izdelkov ter energentov in električne energije. Kljub delno harmoniziranemu in relativno strogemu režimu z uvedenimi mehanizmi varovanja kot so EMCS, zavarovanja in solidarna odgovornost, prihaja na območju Evropske unije do velikih finančnih izgub kot posledice trošarinskih utaj in prevar. Skozi analizo primerov izvršitvenih načinov trošarinskih utaj ter ugotovljenih pomanjkljivosti trošarinskega in administrativnega sistema, so v nalogi opredeljeni dejavniki tveganja za trošarinske utaje. S pregledom možnih, že sprejetih in predlaganih ukrepov za preprečevanje trošarinske utaje in prevare na ravni Evropske unije, ob primerjavi z najpogostejšimi oblikami izogibanja trošarinskih obveznosti, je izdelana kritična ocena veljavne pravne ureditve in sprejetih ukrepov iz vidika učinkovitost preprečevanja trošarinske utaje ter nakazane možnost izboljšanja že sprejetih oziroma uvedbe novih ukrepov na ravni Evropske Unije ter držav članic. Slednji morajo biti skladni z temeljnimi načeli in cilji, ki so si jih države članice zadale v sprejetih Pogodbah o ustanovitvi in delovanju Evropske Unije.
Ključne besede: trošarine, splošni režim o trošarinah, harmonizacija trošarin, trošarinska utaja, metode in ukrepi za preprečevanje trošarinske utaje
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 742; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

9.
Davčni vidik evropske delniške družbe (Societas Europaea)
Vlasta Lipovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1127; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Harmonizacija davka na dodano vrednost v Evropski uniji s poudarkom na davčnih stopnjah
Darja Prebil, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram proces harmonizacije na področju davka na dodano vrednost v Evropski uniji. Od uvedbe davka na dodano vrednost je bila obdavčitev prometa blaga in storitev po načelu namembne države zamišljena kot začasna rešitev in Evropska komisija si je ves čas prizadevala za prehod na obdavčitev po načelu države porekla. S tem bi bili izpolnjeni pogoji za polno delovanje notranjega trga, kjer bi bil promet blaga in storitev med državami članicami obdavčen na enak način kot promet na nacionalnem trgu. Za vzpostavitev resničnega notranjega trga EU je potrebno končati prehodno obdobje, ki je še vedno v veljavi. Uvedba dokončnega sistema davka na dodano vrednost v skladu z načelom države porekla zahteva večjo stopnjo usklajenosti v strukturi in višini davčnih stopenj med državami. Evropska komisija je vedno trčila na kar močan odpor držav članic na vse predloge za zmanjšanje razlik v nacionalnih davčnih sistemih. Podrobno je analizirana kompleksnost pravnih predpisov, na katerih temelji prehodna ureditev, ki dopušča državam članicam nadaljevanje uporabe številnih izjem, ki odstopajo od splošnih pravil in niso združljiva s temeljnimi cilji notranjega trga. V zaključnih ugotovitvah je analizirana možnost, da bo dokončna ureditev davka na dodano vrednost sploh uveljavljena in če, kakšna bo lahko končna različica te ureditve.
Ključne besede: harmonizacija, DDV, enotni trg, davčna nevtralnost, enotna davčna stopnja, načelo namembne države, načelo države porekla, davek na potrošnjo, prehodna ureditev.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 708; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici