| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KRMILJENJE NANOROBOTSKE CELICE S HAPTIČNO NAPRAVO
Simon Zapušek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen programski uporabniški vmesnik za komunikacijo med uporabnikom in realnim nanorobotom. Uporabniški vmesnik omogoča simulacijo na virtualnem modelu, ki posnema realnega nanorobota. Prav tako pa uporabniški vmesnik omogoča neposredno krmiljenje realnega nanorobota. Realni nanorobot ima pet translacijskih osi in prijemalo, deluje pa na osnovi piezoelektričnih aktuatorjev. Uporabniški vmesnik ponuja tri načine vodenja in sicer vodenje preko gumbov uporabniškega vmesnika, vodenje s haptično napravo in vodenje od točke do točke. Prav tako omogoča različne možnosti pogleda na model nanorobota, spremljanje želenega in dejanskega položaja in možnosti nastavitev komunikacije z realnim nanorobotom. Krmiljenje lahko poteka na daljavo, preko omrežja na osnovi UDP protokola. Uporabniški vmesnik je izdelan v programskem jeziku C++, virtualni model nanorobota pa v jeziku za modeliranje navidezne resnicnosti VRML.
Ključne besede: robotika, nanorobot, nanomanipulacija, haptika, hapticna naprava
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 1870; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)

2.
VPLIV ZNAČILNOSTI VRVNEGA POGONA NA DELOVANJE HAPTIČNEGA MEHANIZMA
Matej Rajh, 2009, doktorska disertacija

Opis: Haptični vmesnik je naprava, ki s povratno silo uporabniku omogoča vključenost v navidezno ali oddaljeno okolje oziroma raziskovanje v tem okolju s podrejeno napravo. Naprave, ki so kompatibilne z magnetno resonanco (MR), imajo zaradi magnetnega polja določene specifične strukturne in obratovalne značilnosti. Tekom razvoja MR-kompatibilnega haptičnega mehanizma smo zaznali nekatere probleme in pomembne lastnosti, ki so skupne vsem robotskim napravam, ki delujejo v MR-tunelu. Tako smo oblikovali kinematični model, ki omogoča izdelavo optimalnejšega mehanizma z enakomerno porazdeljenimi silami in hitrostmi. Delo obravnava gibljivost novega haptičnega mehanizma s tremi prostostnimi stopnjami. Gibljivost je prikazana grafično, pri čemer je upoštevana tudi omejenost prostora. Razvili smo 3D-vizualizacijsko metodo za analizo gibljivosti haptičnih mehanizmov v MR-okolju. Rešitev omogoča kvantitativni 3D-prikaz za vsako točko delovnega prostora mehanizma z vnaprej izbrano ločljivostjo. Presek med omejenim območjem in celotnim delovnim prostorom prikaže zmožnost izvajanja gibov. Ena izmed ključnih stvari pri načrtovanju mehanizma haptičnega vmesnika je tudi izbor pogonskega sistema, da zagotovimo kvaliteten prenos sile. Vrvni pogon ima nekaj izjemnih lastnosti glede natančnega pozicioniranja in omogoča natančen prenos sile. Vrvni pogon je tudi najpogosteje uporabljena pogonska rešitev v haptičnih napravah in to zaradi majhnega jalovega giba, togosti, povratne gibljivosti in enostavnosti za izdelavo. V nalogi je predstavljen teoretični model vrvnega pogona za MR-kompatibilen haptični mehanizem s tremi prostostnimi stopnjami. Obravnavane so togost pogona z upoštevanjem histereznega obnašanja in obratovalne lastnosti ob uporabi različnih dimenzij vrvi in vrvenic. Prav tako so predstavljene prilagoditve za zagotovitev MR-kompatibilnosti vrvnega pogona, gnanega z elektromotorji. Ta model je v pomoč pri določanju optimalnih lastnosti z izborom materiala, napetosti vrvi, prestavnega razmerja in števila ovojev.
Ključne besede: vrvni pogon, haptika, magnetna resonanca, robotika, mehanizmi, gibljivost, MR-kompatibilnost
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 2494; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

3.
BILATERALNO TELEOPERIRAN KOLESNI MOBILNI ROBOT
Rok Pučko, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je opisano bilateralno teleoperianje kolesnega mobilnega robota z uporabo aktivne krmilne palice. Krmilna palica služi za daljinsko vodenje mobilnega robota po hitrosti in kot haptični vmesnik. Krmilna palica reproducira silo dotika mobilnega robota z objektom iz okolice. Pri tem ne gre za fizični dotik mobilnega robota z okoljem. Na robotu merimo razdaljo od robota do objekta v okolici. Razdaljo nato transformiramo v virtualno silo dotika. To informacijo krmilna palica posreduje do operaterja. V nalogi je izpeljava robustnega impedančnega vodenja, ki je uporabljena za vodenje mobilnega robota in krmilne palice. Opisan sistem smo tudi preizkusili. V prilogo je dodan eksperiment .
Ključne besede: bilateralna teleoperacija, impedančno vodenje, mobilna robotika, haptika
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 1233; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (5,62 MB)

4.
VODENJE ROBOTA KUKA KR 5 S POMOČJO HAPTIČNE NAPRAVE
Andro Glamnik, 2012, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljen programski vmesnik, ki omogoča vodenje robota s pomočjo haptične naprave. Razvit je bil program, ki se izvaja na osebnem računalniku in povezuje haptično napravo preko Firewire protokola z robotom KUKA KR 5 preko TCP/IP protokola. Za komuniciranje robotskega računalnika KRC z osebnim računalnikom je bilo potrebno izdelati server, ki se izvaja na osebnem računalniku in program klient, ki se izvaja na robotskem računalniku. Za prenos podatkov v robotski računalnik se je uporabil programski paket KUKA RSI (Robot Sensor Interface), ki ima funkcijo obdelave signalov v robotskem krmilniku v realnem času in lahko obenem vpliva tudi na gibe robota ali izvršitev programa s pomočjo obdelave signalov. Omogoča izmenjavo podatkov v realnem času med robotskim krmilnikom in zunanjo periferijo preko Etherneta. Podatki med serverjem in klientom se prenašajo v obliki XML datoteke. Programski vmesnik omogoča zajemanje oz. pridobivanje podatkov od haptične naprave preko firewire potokola ter prenos podatkov od server programa preko protokola TCP/IP na robotski krmilnik KRC.
Ključne besede: haptika, haptična naprava, teleoperiranje z robotom, vodenje robota, KUKA RSI, KUKA KR5
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1946; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

5.
ROBUSTNO BILATERALNO TELEOPERIRANJE S PROGRAMIRLJIVIM VEZJEM FPGA
Marko Franc, 2013, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji je predstavljen regulacijski algoritem za skalirano bilateralno vodenje, ki je načrtovan v virtualnem modalnem prostoru in izpeljan po postopku vodenja v drsnem režimu. Takšen algoritem zagotavlja delovanje brez drhtenja, robustnost na motnje sistema in omogoča enostavno implementacijo. Poleg tega omogoča tudi skalirano bilateralno teleoperiranje, kar je potrebno, kadar gospodar in suženj nista enaka mehanizma. Za delovanje potrebuje regulacijski algoritem informacijo o položaju gospodarja/sužnja in zunanjih silah, ki delujejo na sistem. Predlagana je uporaba analognih Hallovih senzorjev, ki so v današnjih časih že vgrajeni v ohišje nekaterih motorjev. S takšnimi senzorji je mogoče zagotoviti ustrezno informacijo o položaju in hitrosti. Predstavljeni so algoritmi za estimacijo položaja in hitrosti. Izvedena je implementacija regulacijskega algoritma na FPGA vezju. Za FPGA vezje je značilna velika računska moč in paralelno izvajanje procesov, zaradi česar je mogoče doseči visoke frekvence vodenja. To se je že izkazalo kot pogoj za vrhunske sisteme vodenja. Za takšne sisteme so potrebne visoke lomne frekvence implementiranih filtrov. Ti filtri so pravi-loma vključeni za filtriranje vhodnih signalov, za meritev hitrosti in v nekaterih primerih tudi za estimacijo zunanje sile. Visoke lomne frekvence so pogoj tudi za zmogljivo bilateralno teleoperiranje. Zaradi omejenih strojnih virov FPGA vezja je pri zahtevnih sistemih potrebno skrbno načrtovati konfiguracijo logičnega vezja. V nasprotnem primeru je lahko razpoložljiva količina strojnih virov premajhna. V disertaciji je predstavljena načrtovalska metodologija, ki omogoča optimizacijo strojnih virov FPGA vezja in časa izvedbe procesov. Poleg tega takšna načrtovalska metodologija omogoča kratek čas načrtovanja. Predlagana izvedba zmogljivega bilateralnega teleoperatorja, ki vključuje analogne Hallove senzorje in FPGA vezje, je eksperimentalno preizkušena. V ta namen je bil izdelan preprost eksperimentalni sistem. Eksperimenti vključujejo različne scenarije (prosto gibanje, dotik mehkega objekta in dotik trdega objekta) in različne vrednosti regulacijskih parametrov. Predlagana izvedba omogoča zmogljivo skalirano bilateralno teleoperiranje s kvalitetnim pre-nosom oddaljenega občutka dotika.
Ključne besede: Teleoperiranje, bilateralno vodenje, haptika, vodenje v drsnem režimu, FPGA, Hallovi senzorji, meritev položaja, estimacija hitrost, PLL, opazovalnik zunanje sile
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 1612; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (9,68 MB)

6.
7.
Izboljšanje haptičnega teleoperiranja z uporabo PLL [alfa][beta]-sledilnika
Aleš Hace, Marko Franc, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V delu je obravnavano bilateralno teleoperiranje s poudarkom na informaciji o hitrosti. Predstavljen je fazno zaklenjen [alfa beta]-sledilnik (PLL [alfa beta]-sledilnik). Takšen pristop omogoča prednosti pred metodo, ki smo jo predstavili v prejšnjem raziskovalnem delu. Nova metoda omogoča pridobitev zadovoljive informacije o položaju, hitrosti in sili za izvedbo teleoperatorja s haptičnim prikazovalnikom. Glavna prednost predlaganega pristopa je naslovljena na poenostavitev metode in tudi implementacije na digitalnem vezju, npr. vezju FPGA. Takšen namenski haptični prikazovalnik bi lahko bistveno izboljšal operacijo s kirurškim robotom. Predlagan pristop je bil eksperimentalno validiran s preprostim laboratorijskim sistemom 1-DoF za bilateralno teleoperiranje.
Ključne besede: mehatronika, teleoperiranje, fazno zaklenjen sledilnik, estimacija hitrosti, bilateralno vodenje, haptika
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 421; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici