1. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru velike varniceElin Kamenšek Krajnc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru Velike Varnice. Območje sodi v panonsko narečno skupino, tamkajšnji prebivalci pa govorijo haloško narečje. V teoretičnem delu smo Veliko Varnico geografsko umestili in opisali, predstavili pa smo tudi zgodovino tega območja. Krajevni govor Velike Varnice smo tudi narečno umestili ter dodali njegov glasoslovni oris. Osrednji del naloge obsega slovarsko urejeno in fonetično zapisano besedje. 162 leksemov, zbranih na terenu s pomočjo Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik, smo slovarsko uredili in jih analizirali glede na izvor. Ugotavljali smo še zastopanost gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ugotovili smo, da je v krajevnem govoru Velike Vrnice največ besedja slovanskega izvora, med prevzetimi leksemi pa je največ germanizmov. Večina zbranega gradiva je zabeležena v obeh knjižnih slovarjih.
Ključne besede: dialektologija, Haloze, Velika Varnica, haloško narečje, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (1,81 MB) |
2. Oblikoslovje v panonski narečni skupiniZinka Zorko, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila; vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol; vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo.
Ključne besede: panonske narečne skupine, prekmurščina, slovenskogoriško narečje, prleško narečje, haloško narečje, oblikoslovje, slovnica, dialektologija, jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1232; Prenosov: 463
Celotno besedilo (305,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. KMETIJSKO BESEDJE V ŽETALSKEM GOVORUMarjetka Prevolšek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje v žetalskem govoru sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Žetale. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti žetalskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natačneje v haloško narečje. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje kmetijskega izrazja v Žetalah. Narečno gradivo sem zbirala s pomočjo vprašalnice za sadovnjak, vrt in polje, katerih avtorica je Francka Benedik. S pomočjo informatorke sem zbrala razno kmetijsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Besede sem uredila v slovar po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira v današnjem narečju in ga mlajši govorci postopoma ne bodo več poznali. Slovar obsega 181 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen narečni termin. Osnovno kmetijsko uzrazje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica vpliva okupatorja na našem ozemlju, v daljni preteklosti pa slovensko-nemških stikov sprevzemanjem izrazja, ki ga Slovenci nismo poznali. Prek nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi, najmanj pa je hrvaških izposojenk.
Ključne besede: dialektologija, haloško narečje, žetalski govor, kmetijsko izrazje, etimologija.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1489; Prenosov: 109
Celotno besedilo (579,28 KB) |
4. BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA PRAZNIKI, OBIČAJI IN DRUŽINA V LESLOVŠKEM IN BEDNJANSKEM GOVORUMaja Glaser Bedenik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje leskovškega in bednjanskega govora. Ob geografsko-zgodovinski predstavitvi območij, katerih govor je obravnavan, je predstavljeno teoretično izhodišče za analizo besed ter povzetek poglavij dela dr. Marka Zajca: Kjer se slovensko neha in hrvaško začne, s poudarkom na kajkavsko slovenski govorni meji. Osrednji del naloge zajema popis besedja pomenskih polj prazniki, običaji in družina v leskovškem in bednjanskem govoru ter opravljeno primerjavo in analizo na podlagi podobnosti oz. različnosti pomena in izvora besedja.
Ključne besede: »panonska narečna skupina«, »haloško narečje«, »leskovški govor«, »kajkavski dialekt«, »bednjanski govor«, »pomensko polje družina«, »pomensko polje običaji«, »pomensko polje prazniki« .
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1361; Prenosov: 165
Celotno besedilo (740,42 KB) |
5. UPORABA PREDLOGOV PRI POIMENOVANJU KRAJEV V OBČINI VIDEMStanislava Murko, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba predlogov pri poimenovanju krajev v občini Videm je predstavljen predlog, ki je nepolnopomenska besedna vrsta. Predstavljen je s pomočjo slovnic Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2004), Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1916) ter slovnice Antona Bajca, Rudolfa Kolariča, Mirka Rupla in Jakoba Šolarja Slovenska slovnica (1956). Analiza zajema primerjavo definicij in vezavo predloga s skloni.
Delo obravnava in predstavi termine, kot so krajevna skupnost, katastrska občina, občina, ledinsko ime in knjižna norma.
Na območju občine Videm so za izbrane krajevne skupnosti Pobrežje, Videm in Leskovec pridobljena ledinska imena. V KS Pobrežje in delu KS Videm se govori prleško narečje, v KS Leskovec in drugem delu KS Videm pa se govori haloško narečje. Gradivo je bilo pridobljeno z ustnimi viri in pisno z Geodetske uprave. V diplomskem delu je najprej zapisana poknjižena iztočnica, tej pa za ločevalnim znakom || sledi znanstvena dialektološka transkripcija narečnega ali krajevnega imena. Sledita slovnični oznaki za spol in število ter kategorija imena. Pri krajevnih imenih je navedena glede na normo slovenskega knjižnega jezika ustrezna raba predlogov. Krajevna imena so razdeljena po krajevnih skupnostih, na začetku je vedno navedeno krajevno ime naselja, od koder je informator doma. Ledinska imena si sledijo po abecednem vrstnem redu. Zbrana ledinska imena so razložena s pomočjo etimoloških podatkov, ki so v večini pridobljeni iz Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Slovenskega etnološkega leksikona (SEL), Pleteršnikovega slovarja (Plet.), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Krajevnega leksikona Slovenije (KLS) in drugih. Pri razlagi so pomagali tudi podatki, pridobljeni na Geodetski upravi in iz pripovedovanja informatorjev, ki ta imena še uporabljajo. Analizirana je tudi raba predlogov. S pomočjo zbranih ledinskih imen se da razbrati del dogajanja, značilnosti območja in sprememb, ki so se na izbranih geografskih območjih dogajala skozi zgodovino.
Ključne besede: predlog, knjižna norma, haloško narečje, prleško narečje, dialektologija, ledinsko ime
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 1461; Prenosov: 104
Celotno besedilo (906,83 KB) |
6. POGOVORNI JEZIK V MAJŠPERKUMateja Bezjak, 2013, diplomsko delo Opis: Znano je, da je slovenski jezik med najmanjšimi slovanskimi jeziki, saj ga uporabljata le dobra dva milijona Slovencev, vendar je le-ta narečno močno razčlenjen. Lahko bi dejali, da že skoraj vsaka vas govori svoje, unikatno narečje oz. govor. Prav tako so meje med določenimi govori zelo nejasne in težko določljive.
V diplomskem delu sem predstavila domači kraj Majšperk ter pogovorni jezik v Majšperku. Slednjega sem predstavila s pomočjo informatorke, katere govor sem najprej posnela z diktafonom, kasneje zapisala ter ga glasoslovno, oblikoslovno ter skladenjsko analizirala.
Moj domači kraj, Majšperk, leži v SV Sloveniji, na stičišču dveh narečij, haloškega in prleškega. Obe narečji spadata v panonsko narečno skupino. Samo mejo med narečjema je zelo težko potegniti, zato lahko prihaja do t.i. mešanja narečij. Majšperk natančneje spada v kujleški govor, vendar na tem območju za besedo takoj ne uporabljamo narečne besede "kuj", zato mi predstavitev našega govora predstavlja še poseben izziv. Prav tako Majšperk leži na stičišču dveh velikih narečnih skupin; že prej omenjene panonske ter štajerske narečne skupine.
V začetnem, teoretičnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti svojega domačega kraja. Zraven opisane metodologije dela sem razložila značilnosti panonske narečne skupine ter haloškega in prleškega narečja, katera sem predstavila tudi podrobneje. Oprla sem se tudi na kujleški govor, katerega naj bi v Majšperku, glede na razdelitev na Karti slovenskih narečij, tudi govorili. Opisala sem značilnosti pogovornega jezika v splošnem, nato pa sem se v empiričnem delu, ki predstavlja tudi poglaviten del diplomskega dela, omejila na analizo pogovornega jezika v Majšperku s pomočjo prvotno posnetega in kasneje zapisanega besedila informatorke.
S pomočjo digitalnega diktafona sem posnela govor informatorke Jožice Bezjak, rojene leta 1959, in ga zapisala v slovenski fonetični transkripciji ter ga kasneje tudi analizirala; za to sem uporabila metodo analize, rezultate pa sem s pomočjo metode interpretacije tudi ustrezno interpretirala. Posnetke k svojemu diplomskemu delu sem priložila na zgoščenki. Za podrobnejšo analizo govora sem odgovorila tudi na 870 vprašanj iz Slovenskega lingvističnega atlasa.
Znano je, da se narečja skozi čas spreminjajo, ponekod celo izginjajo. O spreminjanju narečja skozi čas bi lahko govorili tudi v Majšperku. Z raziskavo narečja v svojem domačem kraju sem želela ta, z dialektološkega vidika, še ne raziskani delček predstaviti in približati tako sedanjim prebivalcem Majšperka kot ljudem iz bližnje ali daljne okolice. Obenem pa je bila moja želja, da pripomorem k ohranjanju domačega narečja, na katerega sem izredno ponosna.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, kujleški govor, haloško narečje, zahodno haloško podnarečje, Majšperk, pogovorni jezik v Majšperku.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 2428; Prenosov: 367
Celotno besedilo (4,53 MB) |
7. Ledinska in hišna imena v izbranih krajih občine PodlehnikAleksandra Bračič, 2008, diplomsko delo Ključne besede: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, haloško narečje, hišna imena, Podlehnik, Gruškovje, Sedlašek, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 05.02.2009; Ogledov: 3707; Prenosov: 583
Celotno besedilo (1,21 MB) |
