| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NARAVNOGEOGRAFSKI VPLIVI NA POJAVNOST GOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA IZBRANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE
Igor Paušič, 2009, diplomsko delo

Opis: Habitatni tip ali tip življenjskega prostora predstavlja fitocenozo in zoocenozo kot značilna dela ekosistema, povezana z abiotskimi dejavniki (prst, podnebje, prisotnost in kakovost vodnih virov, svetlobe itd.) na prostorsko omejenem območju. Vegetacija variira glede rastnih pogojev in razmer na rastišču. Običajno se pri fitocenoloških popisih ne oziramo na dejavnike okolja, saj je v ospredju našega zanimanja vrstna pestrost, morfologija in značaj združbe. Habitatni tip se določa glede na rastlinske vrste, ki sam habitatni tip opredeljujejo (vrste, ki karakterizirajo, so značilnice posameznega habitatnega tipa). V diplomskem delu predstavljamo inventar habitatnih tipov izbranega območja v Slovenski Istri. Na omenjenem območju smo primerjali zvezo med posameznimi relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki (temperatura zraka, višina padavin, prst, geološka sestava, letna vrednost sončne energije, ekspozicija, nadmorska višina in naklon) na pojavnost gozdnih habitatnih tipov. V diplomskem delu nas je zanimalo, kje na izbranem območju posamezni tipi gozdov uspevajo in katere vrednosti nekega naravnogeografskega dejavnika posamezni gozdni habitatni tip na izbranem območju preferira. Izračunali smo stopnjo korelacije med gozdnimi površinami ter relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki na izbranem območju Slovenske Istre. Za analizo podatkov ter izdelavo tematskih kart in grafikonov smo uporabljali programa ArcGIS 9.2 ter statistični program Weka-3-6.
Ključne besede: Slovenska Istra, vegetacija, kartiranje habitatnih tipov, habitatni tipi, naravnogeografski dejavniki, korelacije med naravnogeografskimi dejavniki in gozdnimi habitatnimi tipi
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 2484; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (34,66 MB)

2.
PRIMERJAVA VEGETACIJE IN RABE TAL NA OBMOČJU MOVRAŠKEGA KRASA IN BLIŽNJIH FLIŠNIH PREDELOV MED LETI 1830 IN 2008
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in urejanja z njo, se je na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelih v zadnjih 200 letih korenito spremenila. V tem diplomskem delu je obravnavana problematika spreminjanja vegetacije — habitatnih tipov ter rabe tal na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelov med leti 1830 in 2008. celotno območje s skupno površino 53,9 km2 je bilo kartirano po habitatni tipologiji PHYSIS v letu 2007. podatki so bili obdelani s programsko opremo ArcGis 9.2 in so prikazani na slikah ter v tabelah. Kartirane poligone smo v nadaljevanju združili v 8 kategorij: naselja in druga infrastruktura, njive, travniki in pašniki, gozd, vinogradi, vode, flišne erozijske oblike in skalovje, oljčniki in drugi nasadi — z namenom primerjave s historičnimi podatki. Izračunane izmere površin posameznih kategorij in površinski odstotek poligonov po posameznih kategorijah smo primerjali s karto »Carta Corografica del Litorale« iz leta 1830. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, po drugi strani širjenje urbanih površin in objektov, zaraščanje travnikov in pašnikov, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin. Pomemben vzrok za to je v spremenjenih socioekonomskih razmerah. Večje so spremembe v rabi tal na flišnem predelu raziskovanega območja v primerjavi s apnenčastim delom, kar si razlagamo z vododržnimi lastnostmi flišne kamnine.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: habitatni tipi, vegetacija, GIS, zaraščanje, raba tal, Slovenska Istra.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2744; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

3.
EKOSISTEMSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA RIBNIKA REŠ V OBČINI RADLJE OB DRAVI
Lilijana Onuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Poznavanje ekosistemov in njihovih značilnosti na posameznem območju postaja vedno bolj pomembno, saj je delovanje ekosistemov ključno za obstoj življenja na Zemlji. Poznavanje posameznih ekosistemov omogoča načrtovanje razvoja in določenih posegov v prostor na nekem območju. Območje, ki ga obravnavam v diplomskem delu, obsega 132 570 m2. Na njem izstopajo trije večji ekosistemi, in sicer vodni, gozdni in travniški ekosistem. K vodnim ekosistemom na tem območju prištevamo ribnik Reš, Radeljski potok in reko Dravo. Gozdni ekosistem obsega 7,8 % površine obravnavanega območja. Sestavljajo ga predvsem združbe vrb in črne jelše. Travniki na tem območju obsegajo okoli 26 % površine obravnavanega območja in predstavljajo pomemben vir pridelave travne silaže za govedo. Posebno mesto na tem območju ima tudi kulturna krajina. Prepletanje teh ekosistemov je namreč že v preteklosti pomembno vplivalo na življenje ljudi na tem območju. Značilnosti posameznih ekosistemov sem opredelila s pomočjo evidentiranja posameznih habitatnih tipov, rastlinskih oziroma živalskih združb, ki so sestavni del posameznega ekosistema. Na podlagi tega imamo sliko o tem, kaj točno je značilno za travniški, gozdni in vodni ekosistem na območju ribnika Reš. S poznavanjem le-teh lahko odčitamo tiste prednosti oziroma priložnosti, ki jih ponujajo in lahko razvijamo sonaravno rabo tega območja tudi v prihodnje.
Ključne besede: Ključne besede: vodni ekosistemi, gozdni ekosistem, travniški ekosistem, habitatni tipi, ekosistemske storitve, občina Radlje ob Dravi, ribnik Reš, sonaravna raba.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 3478; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (87,77 MB)

4.
EKOLOŠKE RAZISKAVE SUHIH JUŽIN (ARACHNIDA: OPILIONES) V VISOKOGORJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP
Mihaela Rak, 2010, diplomsko delo

Opis: V slovenskem visokogorju so suhe južine slabo raziskane. Podatki o prisotnosti suhih južin nad 2000 m nadmorske višine so večinoma iz območja Julijskih Alp. Na območju Kamniško—Savinjskih Alp je večina podatkov do nadmorske višine okoli 1300 m. V naši raziskavi smo pregledali in opisali 160 lokacij od nadmorske višine 1800 m do vrha na območijih Brane, Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rink, Skute, Grintovca, Kočne, Krofičke, Dleskovške planote, Raduhe, Velike in Male Koroške Babe, Kalškega grebena, Kompotele, Mokrice, Storžiča ter na planinah Koren in Kriški planini. Na vsaki lokaciji smo opisali osnovne abiotske značilnosti in značilne rastline ter na tej osnovi opredelili habitatni tip oziroma ekoton med dvema habitatnima tipoma na lokaciji ter vzorčili talne živali. Abiotske dejavnike smo obdelali v obliki opisne statistike, zveze med okoljskimi dejavniki in zastopanostjo vrst suhih južin pa s pomočjo korespondenčne kanonične analize (CCA) in klastrske analize. Primerjali smo podobnost habitatnih tipov glede na abundanco suhih južin. Skupno smo našli 17 vrst suhih južin. Ugotovili smo, da od abiotskih dejavnikov na njihovo prisotnost najbolj vplivata pokrovnost vegetacije in tip tal. Glede poseljenosti s suhimi južinami sta najbolj številčno poseljena ekoton med blazinastim traviščem čvrstega šaša (36.433) in subalpinskim karbonatnim meliščem (61.231) ter ekoton med alpinskimi in subalpinskimi travišči na karbonatni podlagi v Južnih Apneniških Alpah (36.413) in alpinskim karbonatnim meliščem (61.232). Za vrste Mitopus morio, Platybunus bucephalus, Mitostoma alpinum, Nemastoma triste in Dicranopalpus gasteinensis so podatki verodostojni, pri ostalih vrstah gre za ocene, ker smo skupno našli manj kot po 10 osebkov.
Ključne besede: abiotski dejavniki, habitatni tipi, Kamniško−Savinjske Alpe, suhe južine (Opiliones), talna favna, visokogorje, značilne rastline
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2492; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (39,09 MB)

5.
Vegetation of the Stjuža coastal lagoon in Strunjan landscape park (Slovenia)
Nina Šajna, Mitja Kaligarič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: A draft history of the artificial Stjuža coastal lagoon was reconstructed on the basis of old maps (1804 and 1873); and compared with the present-day situation using GIS. The current data were simplified to obtain comparable caregories (landscape units) with old maps. The following major landscape units were distinguished: lagoon, salt marshes, mainland, brackish rivers and estuaries, ditches and canals, salt-pans, embankment, villages and roads. On current map, a total of 47 habitat types according to PHYSIS typology occurring in 206 polygons, which cover an area of 41.6 ha, were identified and described. Habitats with greater nature-conservancy value cover 26.7 ha of the total research area and constitute 40% of the polygons described. 55.6% of these belong to halophilous scrubs - Sarcocornetea fruticosi (= Arthrocnemetea fruticosi) - and 25.9% to annual salt pioneer sward communities, dominated by Salicornia europaea. Mediterranean salt swamps (Juncion maritimi) are present to a small extent only. It could be concluded that the artificial Stjuža lagoon, constructed for fish farming purposes, developed in habitat diverse coastal wetland area after partial abandonment.
Ključne besede: botanika, vegetacija, biogeografija, obalna laguna, habitatni tipi, kartiranje, obmorska mokrišča, Slovenija, botany, biogeography, vegetation, coastal lagoon, habitat types, Slovenia, mapping, wetlands
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 573; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Ustreznost izbranih ukrepov kmetijsko okoljskega programa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč v Sloveniji
Jure Čuš, 2016, magistrsko delo

Opis: Travišča so eden izmed vrstno najbolj bogatih habitatov na svetu in pokrivajo okrog 52,5 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine. Vendar se v zadnjih letih zaradi spremembe v tradicionalni rabi tal, intenziviranja kmetijstva, pogozdovanja, spremembe vodnega režima, vsejavanje sortnih trav v travno rušo, urbanizacije, gradnje infrastrukture, komasacij, melioracij, povečanega vnosa fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, prepogoste košnje in nižanja višine košnje, fragmentacije ter po drugi strani zaraščanja, hitro spreminjajo v vrstno veliko revnejše evtrofne sestoje. To je privedlo do ukrepanja Evropske unije, ki je skozi Skupno kmetijsko politiko vpeljala kmetijsko-okoljske ukrepe, ki zagotavljajo kmetom finančna nadomestila za izgubo dohodka, nastalega zaradi izvajanja ukrepov, ki ohranjajo naravo in povečujejo biodiverziteto. Raziskave o učinkovitosti ukrepov kmetijsko-okoljskega programa so maloštevilne, zato smo v magistrski nalogi proučevali, v kakšni meri ukrepi, ki imajo postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije v obdobju 2007-2013, vplivajo na ohranjanje naravovarstveno najpomembnejših ekstenzivnih travišč v Sloveniji. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov Esri ArcGIS 9.3 in Idrisi Selva smo obdelali georeferencirane prostorske podatke vseh dosedanjih kartiranj negozdnih habitatni tipov in izbranih podukrepov kmetijsko-okoljskega programa ter podatke in rezultate prikazali na slikah ter tabelah. Ugotovili smo, da je bil delež naravovarstveno pomembnih ekstenzivnih travišč vključenih v izbrane podukrepe zelo nizek. Izmed 76.822,21 hektarjev potencialno naravovarstveno najpomembnejših travišč je bilo v izbrane podukrepe vključenih le 2.123,12 hektarjev oz. 2,76 %. Z dobljenim rezultatom smo potrdili naša pričakovanja, da je interes za vključitev v izbrane podukrepe zelo slab. V podukrepe je bilo vključenih 1.482,63 hektarjev travišč, ki pa niso bila identificirana kot naravovarstveno pomembna. Tako je bilo veliko denarja porabljenega nenamensko, mimo doseganja ciljev varstva narave. Mi smo kot naravovarstveno pomembna identificirali 73.216,46 hektarjev travišč, ki pa niso bila vključena v noben izbran podukrep. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so ukrepi, ki imajo v teoriji postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije, neučinkoviti, ne-ciljno usmerjeni in kmetov ne stimulirajo k sodelovanju v ukrepih ter tako ne zagotavljajo pričakovanih učinkov.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, biodiverziteta, habitatni tipi, GIS, KOP, Skupna kmetijska politika
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 563; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

7.
Učinek revitalizacijskih posegov na obrežno vegetacijo na primeru mrtvice Petišovsko jezero/ Csiko legelo, Prekmurje
Valentina Pernat, 2019, magistrsko delo

Opis: Mrtvice predstavljajo enega glavnih naravnih vodnih habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste, a v zadnjih desetletjih močno izginjajo, zato je strategija njihovega ohranjanja izjemnega pomena. Naša raziskava se je navezala na opravljeno študijo obnove izbrane mrtvice Csiko Legelo na območju JV Prekmurja (Wetman, 2011–2015). V letih 2014–2016 smo na območju reke Mure v Sloveniji, natančneje na mrtvici Csiko Legelo (Petišovsko jezero), izvedli popise vodne in obrežne vegetacije. Primerjali smo floristične popise pred (leto 2011) in po posegih (leta 2014–2016) ter s tem ugotovili trend širjenja sukcesije glede na življenjske oblike taksonov. Vzorčenja smo izvedli v treh sezonah v štirih popisnih terminih, največ vrst smo zabeležili ob tretjem vzorčenju (N=53) in najmanj vrst pri prvem vzorčenju (N=25). Skupno smo na izbranem odseku mrtvice Csiko Legelo popisali 61 različnih rastlinskih vrst. Prav tako smo ugotavljali prisotnost tujerodnih in invazivnih vrst glede na sezono ter vrst z Rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk. V drugi sezoni, natančneje pri tretjem vzorčenju (avgust, 2015), je bilo največ ogroženih vrst (16), v tretji sezoni oz. pri četrtem vzorčenju (september, 2016) pa najmanj (4). Od življenjskih oblik so v vseh sezonah prevladovale zelnate trajnice – hemikriptofiti (37,7 %), najmanjši delež so predstavljali grmički in polgrmički – hamefiti (0,01 %). Najvišjo abundanco (1) v vseh popisnih sezonah so izkazovale trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), navadna krvenka (Lythrum salicaria), navadni trst (Phragmites australis), vodni sovec (Oenanthe aquatica) in paostrični šaš (Carex pseudocyperus). Izmed redkih in ogroženih vrst so se v popisih največkrat pojavile kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), vodni sovec (Oenanthe aquatica), trožilnata vodna leča (Lemna trisulca), prava potočarka (Rorippa amphibia), najmanjkrat pa zlatorumena kislica (Rumex maritimus) in beli lokvanj (Nymphaea alba). Opravili smo tudi DCA analize za vse vrste in posebej za 4 izbrane vrste (Oenanthe aquatica, Butomus umbellatus, Typha latifolia, Phragmites australis). Po tej analizi smo opazili, da na izbranem odseku mrtvice poteka sukcesija v treh opaznejših fazah. Najprej so se pojavile enoletne amfibijske vrste, npr. vodni sovec (Oenanthe aquatica), prava potočarka (Rorippa amphibia), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), nato trajnice, kot so širokolistni rogoz (Typha latifolia), ozkolistni rogoz (Typha angustifolia), kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) in navadni trst (Phragmites australis). Kasneje smo opazili že otočkasto naselitev šašev in poselitev nekaterih tujerodnih vrst, kot so žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), pravi kolmež (Acorus calamus), tridelni mrkač (Bidens tripartita) in žvrklja (Ambrosia artemisiifolia). Zaključimo lahko, da se že v zelo kratkem času po mehanskih posegih na mrtvici dokaj hitro naselijo pionirske vrste in enoletnice, značilne za zamuljena, prehodna tla, med katerimi sta posebej izstopala Oenanthe aquatica in Rorippa amphibia. To pomeni, da so skrbno načrtovani posegi v prostor ne samo pozitivni, ampak v določenem vidiku celo nujni, v kolikor želimo dolgoročno ohraniti vitalnost mrtvic.
Ključne besede: mrtvica, revitalizacija, flora in vegetacija, habitatni tipi, tujerodne invazivne vrste, redke in ogrožene vrste, življenjska oblika rastlin, sukcesijske faze
Objavljeno: 19.02.2019; Ogledov: 208; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici