| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Cestni otroci in življenje zunaj tradicionalnih okvirov socializacije
Andrej Naterer, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Cestni otroci so pojav, ki ima v sodobnem svetu globalne razsežnosti. Med univerzalnimi značilnostmi cestnih otrok izstopajo distribucija po spolu, povprečna starost, specifična matrifokalna oblika primarne družine, glavni razlogi za beg na cesto in subkulturna organizacija skupine na cesti. Za cestne otroke je prav subkultura tista socialna skupina, ki je po eni strani pomemben potezni dejavnik, ki vpliva na otrokovo odločitev za beg na cesto, po drugi pa na cesti tudi simulira izostalo družino. Prek lastnega, subkulturnega sistema vrednot se med primarnim in sekundarnim habitatom cestnih otrok ustvarja konflikt, ki onemogoča ustrezno resocializacijo in reintegracijo cestnih otrok in katerega je mogoče premagati le s pomočjo integracije elementov subkulturnega socialnega sistema v resocializacijske programe.
Ključne besede: antropologija, marginalne skupine, otroci, brezdomci, cestni otroci, socializacija, habitati, resocializacija, življenje na cesti, subkultura, Makejevka, Ukrajina
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 971; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (694,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ekoremediacije v življenju ljudi
Ana Vovk, 2007, strokovni članek

Ključne besede: ekoremediacije, ekosistemi, habitati, sonaravni razvoj
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2130; Prenosov: 98
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Analiza kalivosti starih semen halofitov slovenske obale
Maja Dragšič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na analizi kalivosti starih semen petindvajsetih vrst halofitov, ki uspevajo pretežno v slanih obalnih habitatih slovenskega primorja. Srčika diplomskega dela je empirične narave. Analiza kalivosti zajema več metodoloških korakov, kot so priprava semen in pogojev za kalitev, razporejanje semen v petrijevke in postavitev v rastno komoro, opazovanje in sprotno beleženje rezultatov v določenem časovnem razponu, statistična obdelava podatkov, prikaz rezultatov kalivosti v grafični obliki in izdelava dendrogramov. Sledi diskusija o rezultatih in preverjanje predhodno zastavljenih hipotez. Rezultati, dobljeni z analizo kalivosti starih semen halofitov, so primerjani z rezultati kalivosti istih semen, ko so bila le ta sveža oziroma stara nekaj mesecev. Cilj je ugotoviti, ali stara semena še ohranjajo sposobnost kalitve, s čimer lahko sklepamo tudi na njihovo dolgoživost oziroma kratkoživost. Med drugim sem želela raziskati razlike med sposobnostjo kalitve starih semen halofitnih enoletnic in halofitnih trajnic ter drobnih, številnih semen in velikih, manj številnih semen. Pri vrstah, ki so vzkalile, sem primerjala njihovo stopnjo kalivosti v odstotkih, potek oziroma hitrost kalitve ter dan, ko je bila opažena prva kalica. Rezultati analize so v splošnem pokazali, da sposobnost kalitve semen upada sorazmerno s starostjo. Prav tako sem ugotovila, da stara semena halofitnih trajnic kalijo bolje kot stara semena halofitnih enoletnic. Med slednjimi ni vzkalila nobena vrsta. Kljub ugotovitvi, da stara semena mnogih halofitnih trajnic ostanejo viabilna več let, njihova sposobnost kalitve z leti upada. Med kalivostjo drobnih in številnih semen ter kalivostjo velikih in manj številnih semen nisem opazila razlik, glede na katere bi lahko sklepala o večji sposobnosti kalitve prvih ali drugih. Vzkalilo je devet vrst od petindvajsetih, pri čemer sem lahko našla podobnosti v poteku in dnevih pričetka kalitve, prav tako so vse vzkaljene vrste dosegle svojo maksimalno stopnjo kalitve v obdobju treh tednov.
Ključne besede: halofiti, slani habitati, slovensko primorje, semena halofitov, kalivost semen, klastrska analiza
Objavljeno v DKUM: 26.11.2012; Ogledov: 1695; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
EKOLOŠKO VREDNOTENJE VRST RODU LEIOBUNUM (ARACHNIDA: OPILIONES) V SLOVENIJI S POMOČJO ORODIJ GIS
Tamara Šiško, 2011, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji so suhe južine relativno dobro raziskane. Podatki o najdiščih suhih južin v ekološkem smislu še niso primerno ovrednoteni. Pri tem so v ospredju vprašanja, zakaj so določene vrste prisotne izključno ali predvsem v določenih habitatih in katere fizične značilnosti teh habitatov najbolj vplivajo na prisotnost suhih južin. Za ugotavljanje razširjenosti živali na določenem območju uporabljajo danes različne tehnologije, ki omogočajo lažjo obdelavo in vizualizacijo podatkov. V diplomskem delu smo preverjali možnosti vrednotenja konkretnih podatkov o razširjenosti šestih vrst rodu Leiobunum v Sloveniji za ekološko interpretacijo s pomočjo obdelave z orodji geografskega informacijskega sistema (GIS) in z uporabno javno dostopnih kartografskih plasti Agencije RS za okolje (ARSO). Najprej smo podatke o najdiščih prenesli v računalniško obliko, kjer smo s pomočjo GIS orodja Arc View 3.2 in prekrivanjem izbranih plasti ARSO pridobili statistične podatke o okoljskih dejavnikih glede na prostorsko razporejenost posameznih vrst. Nato smo podatke statistično obdelali po posameznih plasteh in izračunali Shannon−Weaverjev indeks za območja prekrivanja vrst. Potrdili smo hipotezo, da je seznam zbranih podatkov o najdiščih suhih južin rodu Leiobunum v grobem združljiv s prosto dostopnimi bazami prostorskih podatkov Agencije RS za okolje in omogoča splošno ekološko ovrednotenje vrst. Prikazali smo značilno zoogeografsko razširjenost rodu Leiobunum na območju Slovenije. V grobem smo opisno opredelili preferenčne habitate obravnavanih vrst rodu Leiobunum glede na značilno geografsko razširjenost v Sloveniji, kar omogoča lažje predvidevanje celotne razširjenosti vrst tega rodu.
Ključne besede: geografska razširjenost v Sloveniji, kartografske plasti Agencije RS za okolje, Leiobunum, orodja GIS, pajkovci, preferenčni habitati.
Objavljeno v DKUM: 20.07.2011; Ogledov: 2706; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

5.
FAVNA JAME KREŠČAK V VASI KORITNO PRI VELIKI DOLINI
Melita Munič, 2009, diplomsko delo

Opis: V vasi Koritno na skrajnem severozahodnem delu Gorjancev je jama Kreščak, ki so jo domačini poimenovali po krušljivem konglomeratu v vhodnem delu. V letu 2005 smo v vsakem letnem času na dveh obiskih v razmaku 48 ur raziskovali ekološke značilnosti jame in njeno favno. V ta namen smo v jami opredelili 25 popisnih območij (rajonov), v vsakem popisali favno stropa in tal, nastavili talne pasti z vabo, talni material pa presušili na prirejenih Berlezejevih lijakih. Nastavili smo tudi pasti za male sesalce in sicer na začetku, v sredini in na koncu jame. Ob vsakem obisku smo za vsako vzorčevalno mesto izmerili temperaturo zraka in tal, relativno zračno vlago in vlago tal. Opis tal, meritve pH in določitev barve tal samo opravili le enkrat. V jami smo med intenzivnimi sistematskimi raziskavami našli najmanj 48 taksonov, ki v njej bivajo stalno ali občasno. Kot dominantne taksone smo obravnavali tiste s 30 najdenimi osebki ali več. V jami prevladujejo suha južina jamnik (Amilenus aurantiacus), jamska kobilica Troglophilus cavicola, hrošča Laemosthenus (Antisphodrus) schreibersi in Atheta sp., dvokrilca limonija (Limonia nubecolosa) in komar Culex pipiens ter nedoločeni predstavniki Acarina, Isotomidae, Trichoceridae, Sciaridae in Phoridae. S pomočjo Simpsonovega indeksa dominance in Shannon-Weanerjevega indeksa vrstne diverzitete smo ugotovili, da večina vrst preferira vhodne dele jame, kjer potekajo sezonske migracije favne.
Ključne besede: dinamika, favna, Dolenjski kras, podzemeljski habitati
Objavljeno v DKUM: 08.10.2009; Ogledov: 2761; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici