| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Krono-biološka aktivnost gamsa (Rupicapra rupicapra) na Donački gori in Reseniku : magistrsko delo
Maja Galun, 2024, magistrsko delo

Opis: Časovni vzorci aktivnosti predstavljajo pomemben vidik biologije neke živalske vrste. Razumevanje krono-biološke aktivnosti živali je pomembno za uspešno načrtovanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete, vendar pa predstavlja kvantificiranje obnašanja prostoživečih živali poseben izziv. Kamere za snemanje divjadi so postale precej popularna neinvazivna raziskovalna metoda, ki se uporablja za študije najrazličnejših vidikov vedenja živali. V magistrski nalogi smo s pomočjo snemanja v naravnem okolju proučevali vzorce aktivnosti gamsa (Rupicapra rupicapra) na dveh raziskovalnih območjih v vzhodni Sloveniji, Donački gori in Reseniku. Območji predstavljata netipični habitat za proučevano vrsto in se med seboj razlikujeta po intenzivnosti antropogenih motenj. Ugotovili smo, da aktivnost vrste na proučevanih območjih sledi krepuskularnemu vzorcu, z značilnimi viški aktivnosti v jutranjem in večernem času in v nobenem delu dneva ne upade popolnoma. Zanimalo nas je tudi, kako se vzorec aktivnosti vrste spreminja tekom lunarnega cikla. Ugotovili smo, da splošna aktivnost gamsa kaže bi-modalno porazdelitev v lunarnem ciklu, pri čemer se oba vrhova pojavljata v obdobju naraščajoče lune, en vrh se pojavi relativno zgodaj po mlaju (prazni luni), drugi, izrazitejši, pa tik pred polno luno. Lunarni cikel ni imel značilnega vpliva na splošno aktivnost gamsa, smo pa ta vpliv zabeležili pri nočni aktivnosti. Ta je bila kontrastno z dnevno aktivnostjo najbolj intenzivna v času tik pred polno luno. Čeprav so na pridobljenih posnetkih prevladovala posamična opazovanja, smo dobili vpogled tudi v socialne lastnosti populacije. Na Donački gori smo zabeležili manjše skupine (2-5 osebkov) kot na Reseniku (največja skupina je štela 10 osebkov). Rezultati podajajo prvi vpogled v krono-biologijo gamsa (Rupicapra rupicapra) na omenjenih raziskovalnih območjih in hkrati izpostavljajo vprašanja, ki bi jih bilo za boljše razumevanje časovne dinamike vrste še potrebno raziskati v prihodnje.
Ključne besede: krono-biologija, gams (Rupicapra rupicapra), gozdni habitat, sledilne kamere, ritem aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Izbira habitata evropskega bobra, Castor fiber (Linnaeus, 1758) glede na abiotske in biotske dejavnike na Goričkem : magistrsko delo
Laura Kološa, 2023, magistrsko delo

Opis: Evropski bober je v Sloveniji in po večini Evrope veljal za izumrlo vrsto, ohranilo se je le nekaj populacij. Po številnih reintrodukcijah po Evropi in uveljavitvi varnostnih ukrepov se je bober vrnil. Sprva je poselil optimalnejše habitate, s povečanjem populacije pa je bil prisiljen poseliti tudi manj ugodne habitate. Do sedaj še ni bilo dobro raziskano, kateri dejavniki v okolju vplivajo na to, da bober izbere nek habitat za svoj teritorij ali ne. V okviru magistrskega dela smo za območje Goričkega na 83-ih naključno izbranih popisnih ploskvah popisali 15 abiotskih in biotskih dejavnikov. Izbrali smo ekološke dejavnike, za katere predvidevamo, da vplivajo na izbiro določene lokacije bobrovega bivanja. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki globina vode (optimalno več kot 40 cm) in premer vodnega telesa (optimalno več kot 4 m). Kot neugodna se je izkazala globina vode, nižja od 15 cm. Višina in naklon brežine vodnega telesa sta manj pomembna, saj bober živi tudi v vodah s strmimi in z visokimi brežinami, pri čemer je bil največkrat odsoten, ko je naklon brežine presegal 60°. Bober ima raje brežine, nižje od dveh metrov, kot neugodne pa štejemo brežine, višje od štirih metrov. Pomemben dejavnik je tudi kopenski habitat ob vodnem telesu. Pri polovici primerov so na Goričkem to bile njive. Čeprav bober v določenem delu leta na njive zahaja po hrano, je gozd z naravno zeliščno vegetacijo pomembnejši vir bobrove prehrane. To je lahko ključen dejavnik naselitve določene lokalitete. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da na Goričkem še obstajajo lokalitete s primernimi ekološkimi dejavniki, ki bobru omogočajo preživetje.
Ključne besede: evropski bober, Castor fiber, habitat, ekološke spremenljivke, Goričko
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

3.
Contrasting responses of alien and ancient forest indicator plant species to fragmentation process in the temperate lowland forests
Mirjana Šipek, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Nina Šajna, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Fragmentation is one of the major threats to biodiversity. In a fragmented landscape, forest specialists are losing suitable forest habitats with specific site and microclimate conditions, which results in their local extinction. Conversely, the invasion of alien species is facilitated by open forest areas and increased boundaries between forest fragments and adjacent land. We studied the effect of fragmentation in terms of fragment size impact on overall plant species richness and on selected ecologically important groups' richness, composition, and diversity. We surveyed vegetation in the interior of 47 fragments of various sizes and one unfragmented reference forest. Our results reveal that the effect of fragmentation is complex and differs for studied plant groups. Decreasing fragment size negatively affects the overall plant richness and richness of native and ancient forest indicator plants as well as their diversity, while the effect is positive for alien plants. The highest proportion of ancient forest indicator plant species and the lowest proportion of alien plants in the unfragmented forest underline the great conservation value of forest fragments. At the same time, our results reveal that large and diverse forest ecosystems are susceptible to biological invasions as well.
Ključne besede: forest fragment, indicator plants, invasion, diversity, habitat modification, habitat conservation
Objavljeno v DKUM: 12.07.2023; Ogledov: 181; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Razširjenost evropskega bobra (Castor fiber) v severovzhodni Sloveniji v povezavi z habitatnimi in antropogenimi dejavniki
Martina Vida, 2022, magistrsko delo

Opis: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 667; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (23,40 MB)

5.
Tujerodne rastline v nižinskih gozdnih fragmentih: vpliv značilnosti robov in človekovih aktivnosti
Mirjana Šipek, 2022, doktorska disertacija

Opis: V nižinskem delu SV Slovenije prevladuje intenzivna kmetijska krajina. Znotraj nje so gozdni fragmenti različnih velikosti, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne bidoverzitete, vendar njihovo funkcijo ogrožajo (invazivne) tujerodne vrste (ITV). V raziskavo smo vključili 48 gozdnih fragmentov na Dravskem in Apaškem polju s površino od 0,1 do 260 ha. Predstavljeno problematiko obravnavamo s treh vidikov, ki nam pomagajo razumeti dovzetnost nižinskih gozdnih fragmentov za invazije tujerodnih vrst rastlin (TVR). V prvem delu raziskave smo ocenili invadiranost fragmentov s prevladujočim hrastovo-gabrovim gozdom (Erythronio-Carpinion) ter raziskali tri glavne skupine ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na invadiranost fragmentov: konfiguracija, abiotske značilnosti in človekove aktivnosti. Največji vpliv na vrstno bogastvo TVR v gozdnih fragmentih je imela konfiguracija fragmenta, in sicer njegova velikost in prisotnost urbanih površin v njegovi okolici. Raziskali smo različne tipe gozdnih robov glede na vertikalno strukturo vegetacije, sosednjo rabo tal in lego ter skušali oceniti njihov vpliv na prisotnost in sestavo TVR na gozdnih robovih. Struktura vegetacije gozdnega roba ni vplivala na število TVR na robu ali v notranjosti gozdov. Največje število TVR je bilo na južnih robovih in robovih, ki so mejili na naselja ali vodotoke. Število in delež TVR/ITVR ni naraščal linearno z večanjem fragmentacije, ampak se nakazuje kompleksnejši vzorec. V drugem delu naloge smo izhajali iz predpostavke, da je rob je mejni habitat gozdnega fragmenta, ki je podvržen vdoru tujerodnih vrst, kar smo potrdili v prvem delu naloge. Na nitrofilnih gozdnih robovih sta pogosti vrsti tujerodni indijski jagodnjak (Duchesnea indica) in njemu ekološko podobna avtohtona bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea). Obe vrsti rasteta na odprtih rastiščih kot so travišča in ruderalna rastišča, na gozdnih robovih in v gozdni podrasti. Raziskali smo vpliv okoljskih dejavnikov na fiziološko-ekološke značilnosti obeh vrst. Najbolj variabilne lastnosti pri obeh so povezane s spolnim reproduktivnim potencialom, medtem ko je bila najmanj variabilna vsebnost suhe snovi. Bršljanasta grenkuljica na svetlih rastiščih vlaga energijo v spolni reproduktivni potencial, medtem ko rastline zasenčenih rastišč skoraj ne razvijejo cvetov in semen, vegetativna razrast pa je ojačana. Indijski jagodnjak za razliko od bršljanaste grenkuljice obilno cveti in semeni v vseh habitatih, vendar je že med rastlinami istega habitata prisotna velika variabilnost. Fenotipska plastičnost omogoča bršljanasti grenkuljici in indijskemu jagodnjaku prilagoditev na različne okoljske pogoje vključujoč različne antropogene motnje. Posledično obe vrsti izkazujeta dokaj konstanten fitnes vzdolž okoljskega gradienta in lahko uspevata v kontrastnih habitatih. Vrste s takšnimi značilnostmi so predprilagojene na nova okolja in se lahko hitro naturalizirajo. V tretjem delu naloge smo se osredotočili na problematiko odlaganja vrtnih odpadkov v gozdove. Tekom terenskega dela smo v 30% gozdnih fragmentov opazili vrtne odpadke, kjer smo pogosto našli več TVR kakor v fragmentih brez odpadkov. Z intervjuvanjem javnosti smo ocenili, da vsaj občasno odlaga vrtni odpad v gozdove 12% lastnikov vrtov. Večina lastnikov vrtov, ki odlaga vrtne odpadke v gozdove, meni, da s tem ne spodbujajo invazij TVR. Rezulati kažejo, da je potrebno ozaveščanje tarčnih skupin javnosti (lastniki vrtov z okrasnimi rastlinami) o problematiki (invazivnih) tujerodnih organizmov. S poznavanjem demografske strukture lastnikov vrtov, ki odlagajo vrtne odpadke v gozdove, smo pridobili podatke, s katerimi bi lahko učinkoviteje ozaveščali tarčne skupine javnosti.
Ključne besede: mejni habitat, konfiguracija fragmenta, invazivni potencial, fenotipska plastičnost, okrasne rastline, vrtni odpadki
Objavljeno v DKUM: 12.12.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (8,03 MB)

6.
Primerjava funkcionalnih potez dominantnih, podrejenih in prehodnih vrst v suhih traviščih na silikatih (Pohorje, SV Slovenija)
Zarja Platovšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta) oz. volkovja predstavljajo Natura 2000 habitatni tip 6230*. V Sloveniji so volkovja prisotna na nezasenčenih rastiščih na silikatni geološki podlagi od nižin do alpinskega pasu. Med drugim uspevajo nad antropogeno znižano gozdno mejo na ovršnih predelih Pohorja (SV Slovenija), kjer smo opravljali našo raziskavo. V okviru magistrskega dela smo na izbranih traviščih v okolici turističnega centra Rogla izvajali popise travniške vegetacije v popisnih ploskvicah velikosti 25 in 50 m2. Del popisov smo vzeli tudi iz baze fitocenoloških popisov Katedre za geobotaniko (FNM UM). Skupno smo analizirali 83 rastlinskih vrst, ki so bile določene v 58 popisih. Popisane vrste smo z uporabo modela DST (angl. Dominants, Subordinates, Transients) najprej razvrstili glede na njihovo obilnost v eno izmed treh skupin, in sicer smo jih definirali kot dominantne (angl. Dominants, 3 vrste), podrejene (angl. Subordinates, 18 vrst) ali prehodne vrste (angl. Transients, 62 vrst). Nato smo primerjali odstotke vrst v vseh treh skupinah, določili in primerjali smo njihove morfološko-funkcionalne poteze (MFP), CSR strategijo po Grime-u, Ellenbergove indekse in prednostni habitat. Z analizo MFP smo ugotovili, da imajo vse dominantne vrste šopasto rast, medtem ko med podrejenimi in prehodnimi vrstami prevladujejo rastline z listnato ozelenelim steblom. Dominantne vrste so imele v primerjavi s podrejenimi in prehodnimi v povprečju višje vrednosti za specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi v listih (LDMC) ter izraženo krajše obdobje cvetenja. V nasprotju s podrejenimi in prehodnimi vrstami, dominantne vrste v povprečju zacvetijo kasneje v vegetacijski sezoni (junij). V povprečju so tudi nekoliko višje rasti kot podrejene vrste, za razliko od podrejenih in prehodnih vrst, kjer prevladujejo kompetitorji in ruderalke, pa imajo bolj izraženo stres toleratorsko strategijo, s čimer smo tudi potrdili našo hipotezo. S primerjavo prednostnih habitatov smo ugotovili, da ima največ podrejenih in prehodnih vrst prednostni habitat suha travišča na kislih tleh. S tem smo ovrgli hipotezo, s katero smo predvidevali, da bosta med podrejenimi vrstami največja odstotka vrst, katerih prednostni habitati so mezotrofni in evtrofni travniki ter gozdni habitati. Na podlagi analize Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da imajo vse tri skupine vrst (dominantne, podrejene, prehodne) podobne vrednosti za izbrane okoljske spremenljivke. Prevladujejo vrste zmerno toplih polsončnih do sončnih rastišč, ki uspevajo na svežih, kislih in s hranili slabo založenih tleh. Razlike med dominantnimi, podrejenimi in prehodnimi vrstami se pojavljajo predvsem v razponu Ellenbergovih indeksov, ki je največji pri prehodnih vrstah, kjer najdemo tudi vrste za raziskovalno območje netipičnih in ekstremnih habitatov. V okviru magistrske naloge smo poleg vegetacijskih popisov travišč na isti lokaciji zbrali tudi popise navadne arnike (Arnica montana). Skupno smo v popisnih ploskvicah velikosti 0,25 m2 analizirali 50 popisov. Iz izsledkov raziskave sklepamo, da ponovna vzpostavitev pašništva nima negativnega vpliva na populacijo navadne arnike na preučevanih traviščih, saj smo v povprečju v posamezni popisni ploskvici zabeležili skoraj 16 osebkov. Ker nam analize lastnosti dominantnih, podrejenih in prehodnih rastlinskih vrst v vegetaciji pomagajo pri razumevanju vloge vrst v ekosistemu, je takšno znanje v času intenzivnega spreminjanja kmetijske rabe ključno za načrtovanje učinkovitih naravovarstvenih smernic za ohranjanje tega habitatnega tipa, ki ima zaradi svoje redkosti in ogroženosti visoko naravovarstveno vrednost.
Ključne besede: suha travišča, dominantne, podrejene in prehodne vrste, morfološko-funkcionalne poteze, Ellenbergovi indeksi, prednostni habitat, navadna arnika (Arnica montana)
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 813; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

7.
A comparison of the channel geomorphic unit composition of regulated and unregulated reaches in the Soča river
Ian Maddock, Nataša Smolar, Graham Hill, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper examines the effects of flow regulation on the size, spatial distribution and connectivity of channel geomorphic units (CGU) in the Soča River, Slovenia. A river channel survey was completed along three reaches, i.e. an unregulated reach (reach 1), and two regulated reaches with lower discharges, (reach 2 and 3). Results demonstrated significant differences in the CGU composition between the unregulated and regulated reaches. Flow regulation in the Soča River alters the dominant types of CGU's present, significantly reduces the size of CGU's, and affects the longitudinal distribution of types by reducing habitat connectivity and creating greater habitat fragmentation.
Ključne besede: Soča River, river regulation, habitat mapping, channel geomorphic unit, river hydraulics, river morphology
Objavljeno v DKUM: 05.03.2018; Ogledov: 1169; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Relation between plant species diversity and landscape variables in Central-European dry grassland fragments and their successional derivates
Igor Paušič, Danijel Ivajnšič, Mitja Kaligarič, Nataša Pipenbaher, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: A systematic field survey of an area of 843 ha in the traditional Central-European agricultural landscape of Goričko Nature Park in Slovenia revealed 80 fragments of dry semi-natural grasslands. Vascular plant species diversity was studied in relation to landscape variables and to threat (Slovenian red-listed species). Our results show that fragment size does not affect plant species diversity. In addition, fragment shape index is not related to Alpha diversity. Higher Alpha diversity was observed for abandoned grassland fragments. The lowest Alpha diversity was perceived on more mesic fragments, where habitat specialists are much scarcer. It was confirmed that the highest diversity of specialists are in the driest fragments, both still mowed and abandoned. With an increase in the number of distinctly different bordering habitat types, the total number of species per fragment generally does not increase, except in the case of those fragments that are already in different succession stages. Abandoned and typical dry grasslands are associated with a higher number of bordering habitats. Typical dry grassland fragments and abandoned ones, which probably derived mostly from drier (less productive) grasslands, are found on lower altitude and have a lower shape index. Habitat specialists Sedum sexangulare, Polygala vulgaris and Spiranthes spiralis have higher frequency in fragments with a lower shape index. This means that these oligotrophic specialists occur in smaller fragments. But Orchis morio has higher frequencies of occurrence on polygons with a higher shape index, which confirms the observation that this species occurs in larger and more irregular fragments, as well as close to houses and fields and along the roads.
Ključne besede: habitat specialists, traditional agricultural landscape, semi-natural dry grasslands, Goričko Nature Park, NE Slovenia
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 1192; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Biometrija grške kornjače Testudo hermanni z otoka Paga
Barbara Janota, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili problematiki taksonomije na otoku Pagu živečih (pod)vrst grške kornjače, Testudo hermanni. Želeli smo predstaviti problematiko, morfološke taksonomske znake in lastne rezultate, do katerih smo prišli s terenskim delom na otoku Pagu julija 2009 in aprila 2010. Beležili smo več podatkov, saj smo opazovali tudi dnevno aktivnost, izbiro habitatov in poškodbe oklepov. Najprej smo opisali osnovno vrsto in povzeli morfološke določevalne znake, ki naj bi določali dalmatinsko kornjačo. Nadalje smo se posvetili poškodbam in drugim nepravilnostim oklepa. Sledijo rezultati našega terenskega dela in razprava. Najdene značilnosti smo poskusili podkrepiti in osvetliti s fotografijami najdenih osebkov. Glede na podane morfološke določevalne znake in na naše rezultate se strinjamo s Fritz-em (2001), ki dalmatinske kornjače, Testudo hermanni hercegovinensis ne opisuje kot samostojno podvrsto. Zaradi drugih najdenih morfoloških lastnosti dopuščamo možnost, da je dalmatinska kornjača varieteta podvrste Testudo hermanni boettgeri, torej Testudo hermanni boettgeri var. hercegovinensis. V kolikor gre za podvrsto, jo verjetno določajo druge lastnosti, ki niso nujno morfološke. Želve so najbolj aktivne v dopoldanskem in popoldanskem času. Veliko odraslih osebkov ima poškodbe na oklepu, predvsem na hrbtnem delu.
Ključne besede: grška kornjača, dalmatinska kornjača, ingvinalne ploščice, želva, poškodbe oklepa, habitat, dnevna aktivnost, otok Pag
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1653; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

10.
Ostanki ptic v arheoloških izkopaninah v Blatni Brezovici
Janja Javornik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali ostanke ptic z arheološkega najdišča Blatna Brezovica. Koliščarska naselbina Blatna Brezovica je živela približno od 3500 do 3330 pr. Kr., ko se končuje mlajša kamena in začenja bakrena doba. Osnovni cilji diplomske naloge so bili: najprej iz kostnega determiniranega materiala ptic razbrati morebitne artefakte in kosti, ki sodijo v gnezditveno obdobje ptic ter ugotoviti, kakšna je ekološka oznaka in gnezditveni status ptic z najdišča, rekonstruirati okolje ter ugotoviti pomen ptic za človeka. Na območju arheološkega najdišča koliščarske naselbine Blatna Brezovica je bilo v letih 2003 in 2004 izkopanih 2091 ptičjih kosti ali njihovih fragmentov. Pri tem so anatomsko in taksonomsko prepoznali 682 kosti, ki so pripadale 13 vrstam: Bucephala clangula, Aythya fuligula, Mergus cf. merganser, Anas crecca, Fulica atra, Phalacrocorax carbo, Podiceps cristatus, Podiceps ruficollis, Podiceps cf. grisegena, Larus canus, Hirundo rustica, Strix aluco, Ardea cinerea. Od tega so 117 kostnih ostankov prepoznali le do družine Anatidae indet., 1 kostni ostanek do rodu Anser sp. in 1 primerek do rodu Cygnus sp. Pri tem domnevajo, da gre za kostno akumulacijo kuhinjskih ostankov koliščarjev, iz pogostosti vrst sklepajo na preferenco koliščarjev do posameznega plena. Zato je rekonstrukcija okolja omejena na lovni habitat koliščarjev. Iz današnjih ekoloških zahtev ptic sklepamo, da je bil v bližini kolišča biotop s stoječo vodo, s pelaškim in litoralnim območjem, kjer je bila globina v jezeru ponekod do več metrov. Na kopnem se je razprostirala odprta pokrajina s travišči in gozdovi.
Ključne besede: ostanki ptic, ptičje kosti, avifavna, habitat, koliščarska naselbina, arheološke izkopanine, artefakti, medularno kostno tkivo, Blatna Brezovica, Ljubljansko barje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1081; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (5,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici