1. Vpliv intenzivnosti stiskanja grozdja na kakovost grozdnega soka : diplomsko deloJakob Pulko, 2023, diplomsko delo Opis: V letu 2022 smo preučevali vpliv intenzivnosti stiskanju grozdja na nekatere parametre grozdnega soka pri sortah Rumeni muškat in Johanniter. V poskusu smo primerjali vzorce grozdnega soka, ki smo jih odvzeli pri štirih različnih območjih tlaka stiskanja ter skupni vzorec celotnega stiskanja (kontrola). Vzorčili smo pri tlaku 0 barov (samotok), nizek tlak od 0 do 0,3 bara, srednji tlak od 0,3 do 0,7 bara, visoki tlak od 0,7 do 1,7 bara in celotno količino grozdnega soka zbrano v cisterni (kontrola). Uporabili smo stiskalnico Šraml VP 26. Pri sorti Johanniter smo analizirali šest različnih parametrov, pri sorti Rumeni muškat pa sedem. Pri večini proučevanih parametrov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanji. Pri obeh sortah smo ugotovili statistično značilne razlike med obravnavanji v vsebnosti skupnih kislin in pH vrednosti (p ≤ 0,05).
Ključne besede: grozdje, stiskanje grozdja, tlak stiskanja, kakovost grozdnega soka
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Prenova krmilja in avtomatizacija stiskalnice grozdja : diplomsko deloPrimož Novak, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je bila glavna tema izdelava nove elektro omare na že obstoječo konstrukcijo za stiskanje grozdja oz. sadja. Ker je največja problematika v kmetijstvu po hitrem in kvalitetnem spravilu pridelka, smo se odločili, da staro stiskalnico avtomatiziramo in s tem omogočimo boljši nadzor in vodenje procesa stiskanja grozdja. Obnove in izdelave nove elektro omare smo se lotili tako, da smo preučili mehansko delovanje stiskalnice in delovanje starejše električne omare, ki jo bo nadomestila nova. V diplomski nalogi so opisane komponente, ki smo jih uporabili pri izdelavi projekta. Za industrijski krmilnik, ki smo ga uporabili, smo napisali program in narisali načrt nove krmilne omare.
Ključne besede: stiskalnica, grozdje, avtomatizacija, HMI prikazovalnik, programljivi logični krmilnik
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 1452; Prenosov: 187
Celotno besedilo (3,69 MB) |
3. Določanje tehnološke zrelosti nekaterih sort namiznega grozdja na osnovi kemijske analize, senzorične ocene in bioklimatskih indeksovMarko Mramor, 2019, magistrsko delo Opis: V letih 2015, 2016 in 2017 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede proučevali fenološke, senzorične in kemijske lastnosti 19 namiznih sort grozdja. Posamezne fenofaze od brstenja do tehnološke zrelosti smo določili s pomočjo sistema BBCH. Senzorično oceno grozdja smo opravili pri vsebnosti sladkorja od 65–75 °Oe (tehnološka zrelost). Bele sorte so fenofazo brstenja dosegle na 97. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 68 dni, od BBCH 65–81 50 dni in do tehnološke zrelosti 35 dni. Modre in roza sorte so brstele na 100. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 64 dni, od BBCH 65–81 54 dni in do tehnološke zrelosti 32 dni. Glede na Huglinov indeks (HI) so bile najbolj primerne sorte, ki spadajo v HI-2 in HI-3 razred vinogradniške klime in so rane oziroma srednje pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Te tolerantne sorte so bile 'Muscat bleu', 'Arkadia', 'Nero', 'Prezentabil', 'Muscat letnii' in 'Katharina'. Prav tako so imele večjo vsebnost suhe snovi, manjšo vsebnost skupnih kislin, so muškatnega okusa in so bile potencialnemu potrošniku najbolj zanimive. Rezultati kažejo, da je v Sloveniji mogoče pridelati kakovostno namizno grozdje nekaterih tolerantnih sort, če upoštevamo podnebne razmere pridelovalnega območja.
Ključne besede: namizno grozdje, tolerantne sorte, bioklimatski indeksi, kakovost
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1331; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,07 MB) |
4. UGOTAVLJANJE LASTNOSTI NEKATERIH SORT NAMIZNEGA GROZDJAMarko Mramor, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2015 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, proučevali dolžino vegetacije in senzorične lastnosti grozdja 81 namiznih sort. Dolžine vegetacije posameznih sort smo določili s pomočjo sistema BBCH. Proučevane sorte smo razdelili na zelo rane, rane, srednje pozne, pozne in zelo pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Senzorično oceno smo opravili s pomočjo degustacije grozdja posamezne sorte v tehnološki zrelosti (65 do 75 °Oe). V obdobju med 11. 8. 2015 in 22. 9. 2015 smo opravili pet degustacij. Sorte smo razdelili glede na barvo jagodne kožice in izvor (vinifera sorte ali medvrstni križanci). Dolžina vegetacije je trajala v povprečju 155 dni pri belih, 135 dni pri roza in 140 dni pri modrih sortah. Odporne sorte se po kakovosti niso razlikovale od sort Vitis vinifera L., saj pri senzorični oceni nismo ugotovili statistično značilnih razlik med njimi. Poskus je pokazal, da so za pridelavo v Sloveniji primerne tako bele kot modre in roza sorte namiznega grozdja.
Ključne besede: vinska trta, namizno grozdje, zorenje, odporne sorte
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2129; Prenosov: 275
Celotno besedilo (842,86 KB) |
